Vlado Babič, ki je že zakoračil v deveto desetletje, a še vedno melje in prenaša velikanske vreče kot kakšen mladenič, se boji, da so njegovemu mlinu šteti dnevi. Če se pri skrbi za Muro in drevesa ob njenih bregovih ne bo kaj spremenilo, bo mlin, ki ga uradno upravlja njegova hčerka Karmen, težko dočakal še kakšen jubilej. Babičevi so mlin kupili 1912, lani so praznovali 100-letnico, zdaj pa ne vedo, kako bo v prihodnosti.
Ko po reki pripluje deblo
Babičevi in tudi drugi Veržejci so seveda odločno proti gradnji hidroelektrarn na Muri, ker se bojijo, da bi motile delovanje obeh mlinov, jezni so tudi na ribiče vzvodno po Muri. Jože Osterc iz Veržeja je opozoril, da ribiči menda namenoma podirajo drevesa ob Muri. »Nepremišljeno podiranje dreves ob bregovih Mure, s katerimi naj bi zadrževali ribe, je nevarno. Ko se gladina reke dvigne, odnese debla, ki se potem zagozdijo v kolesu plavajočega mlina. Delo, ki ga imajo Babičevi s tem, da osvobodijo mlinsko kolo, ni še nič v primerjavi z nevarnostjo, da bi tako deblo uničilo celotni mlin. Žal se nekateri tega ne zavedajo, zato bi bilo lepo, če bi pomislili, da je ta reka last vseh in moramo vsi skrbeti zanjo,« razlaga Osterc.
Starosta med mlinarji Vlado Babič se, jasno, strinja z njim. Pred časom se je tako plavajoče deblo zagozdilo pod kolo ižakovskega mlina, tako da so ga komaj osvobodili. Pa še nevarno je bilo, zato izkušeni mlinar opozarja, da sta na reki potrebni previdnost in premišljenost. »Nikogar ne želim obsojati, ampak samo dobronamerno opozarjam, naj mislijo tudi na druge, ki živijo in delajo ob reki. Seveda bi bila velika škoda, da bi zaradi malomarnosti uničili tako znamenitost na Muri, kot sta mlina, ki sta še ostala,« dodaja.
Samo dva sta še ostala
Babičevi so plavajoči mlin kupili leta 1912 od družine Kolmanič. Po požaru 1927 so zgradili novega, ki se je od prejšnjega razlikoval po tem, da je mlinarska hišica zrasla na kopnem, na čolnih (kumpih) pa se je še naprej vrtelo pogonsko kolo. Kmalu po drugi svetovni vojni je narasla reka odnesla kumpe in mlinsko kolo, po 20 letih so morali postaviti nov mlin. Z modernizacijo je dobil elektriko, vodno kolo pa zvestega pomočnika – elektromotor. Sredi 1990 je Mura znova odtrgala vodno kolo in Jožetov sin Mirč je lahko pokazal, iz kakšnega testa so Babičevi. V pičlih treh mesecih je reka spet vrtela lopate vodnega kolesa. Še pred drugo svetovno vojno je samo na slovenskem delu Mure mlelo kar 94 plavajočih mlinov. Pred nekaj desetletji jih je delovalo še več kot 40, danes pa le še Babičev mlin v Veržeju in plavajoči mlin v Ižakovcih. V Veržeju je plavajoči mlin tudi najbolj znana turistična točka, saj ga obišče veliko izletnikov iz Slovenije in tujine, večinoma pa tu kupijo mlinarske izdelke.
Zaščiteni tehniški spomenik |
