LJUBLJANA – Upravni odbor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) je na sredini seji obravnaval tudi predloga reform delovnopravne in pokojninske zakonodaje. Ob robu seje je bilo slišati zlasti nezadovoljstvo s predlagano reformo trga dela. Člani odbora so ocenili, da predvidene rešitve, zlasti tiste, vezane na reformo trga dela, ne izpolnjujejo pričakovanj gospodarstva po večji fleksibilnosti in zniževanju stroškov dela. Skladno s tem so izrazili pričakovanje in zahtevo po konkretnejših ukrepih in večji reformni usmerjenosti, so sporočili iz GZS.
Ta reforma sploh ni reforma
Brane Lotrič iz podjetja B&B je ocenil, da predlagana reforma sploh ni reforma. Predlog po njegovih besedah predstavlja »zamaskirane popravke, ki naj bi dajali vtis, da se na tem področju nekaj dogaja«. »Dejansko pa ta predlog ne prispeva kaj dosti niti k pravicam zaposlenim niti k olajšanju zaposlitvenih bremen delodajalcev,« je poudaril.
Pri tem se je obregnil zlasti v umik sprva predvidenega posega v plačan odmor za malico in ob govorjenje o 40 urah dela tedensko. »Ali torej res ne moremo na glas povedati, da pri nas že vrsto let delamo samo 37 ur in pol na teden?» se je vprašal. »Če gledamo mednarodno primerjalno, smo tu precej šibki,« je pojasnil. »Pri delodajalcu na obeh straneh merimo bruto strošek plače, pri delavcu pa neto prejemke in se ne vprašamo, kako smo temu rekli,« je še opozoril. Po njegovem mnenju je treba reči bobu bob. »Če si zaslužil 1000 evrov, potem si zaslužil 1000 evrov. Ne pa da imaš osnovno plačo, pa dodatek za meglo, za prehrano, prevoz na delo, dnevnice, kilometrino ... Tukaj sami pred seboj skrivamo dejansko stanje,« je izpostavil.
Ker takšna reforma tudi pod razno ne bo vplivala na večjo konkurenčnost slovenskega gospodarstva in se tuji vlagatelji kapitala na račun trga dela ne bodo odločali za Slovenijo, bi jo bilo treba v celoti zavrniti, je prepričan.
Le majhni kozmetični popravki
Zelo oster je bil tudi Andrej Mate iz Inlesa, ki tudi meni, da je predlog težko imenovati reforma, saj da gre le za majhne kozmetične popravke oziroma spremembice. Kot je spomnil, so se pri oblikovanju reforme v ospredje ves čas postavljale razbremenitev gospodarstva, mednarodna primerljivost in fleksibilnost, predlog pa zdaj ne zagotavlja nobene od teh točk, celo nasprotno. »Stališče mnogih v gospodarstvu je, da je veliko boljše, da ostane sedanja delovnopravna zakonodaja, ki je za delodajalce boljša,« je poudaril.
Obstoječe je ugodnejše
O predlagani reformi trga dela dvomi tudi Stojan Binder iz Sineta. Kot je povedal, je od nje zaman pričakoval dodano vrednost glede zunanje in notranje fleksibilnosti. Strinja se s kolegi, da je mogoče skoraj trditi, da je obstoječa delovnopravna zakonodaja za delodajalce ugodnejša. Razočaran je tudi, ker se niso uresničila njegova pričakovanja glede zmanjšanja bonitet z naslova nedela. »Veliko sem računal, da se bodo nekatere bonitete z naslova nedela zmanjševale. To je vprašanja praznikov, dopustov, bolniškega staleža ipd. Tu dodane vrednosti ni, zato mislim, da se je skoraj škoda truditi z novo delovnopravno zakonodajo,« je dejal. V očeh delodajalcev namreč takšna, kakršna je zasnovana zdaj, ne bo prinesla praktično ničesar, je sklenil.
