ŽGAJNER TAVŠ

Ogorčena nad Šušteršičem: Gre za ponižujočo izjavo

Objavljeno 06. oktober 2012 00.00 | Posodobljeno 06. oktober 2012 00.00 | Piše: A. L.

Gospodinjstva so že občutila trdo roko vlade, dvig DDV bo le še dodatno oklestil njihov proračun, pravi ministru Barbara Žgajner Tavš.

Poslanko Barbaro Žgajnar Tavš je Vizjakov predlog precej ujezil. V poslanskem vprašanju je namreč zapisala kar nekaj klicajev.

LJUBLJANA – Poslanko Barbaro Žgajner Tavš je izjava ministra Janeza Šušteršiča, da »z višjimi davki lahko tudi gospodinjstva nekaj prispevajo k reševanju krize«, močno zmotila. Še več. Po njeni oceni gre za ponižujočo izjavo, ki je posebno v časih, ko se vse več slovenskih gospodinjstev srečuje z revščino, nedopustna.

Ministra opominja, da so že z zakonom o uravnoteženju javnih financ (ZUJF) dodatno ostro posegli v družinski proračun posameznega gospodinjstva. »Z začetkom letošnjega leta je v veljavo stopil zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS), ki je za vse pravice uveljavil tako imenovano enotno vstopno točko. Zakon ureja štiri različne denarne prejemke ter devet različnih denarnih subvencij in znižanih plačil. Zaradi popolne prenove uveljavljanja pravic, so pristojni centri za socialno delo zamujali pri izdajanju odločb, zahtevniki oziroma starši pa niso bili seznanjeni z dejanskimi učinki, ki jih je zakon predvidel. Vse več je bilo vprašanj o prejemanju otroškega dodatka, o njegovi višini, o pridobitvi denarne socialne pomoči, o možnostih subvencij za šolarja, dijaka, višini plačila vrtca itd. Po novem je namreč sistem uveljavljanja teh pravic vezan na več virov, ki naj bi ustrezneje predstavljali dejansko premoženje družine. Še pred uveljavitvijo ZUJF se je dalo ugotoviti, da učinkov nove socialne zakonodaje še ni mogoče ovrednotiti. Dejstvo pa je, da je mnogo družin prejelo odločbo o višjem plačilu vrtca, o znižanem otroškem dodatku, saj se pri določanju denarnih prejemkov in subvencij upošteva bistveno več dohodkov in premoženja kot prej,« razlaga.

Ukinjeni otroški dodatek

Opozarja, da je na področju otroškega dodatka ZUPJS ukinil njegovo prejemanje za šolajoče se polnoletne otroke in ga prenesel na dijake, pri odmeri pa se upoštevajo celotno premoženje in prihranki družine. ZUJF je še dodatno začasno znižal otroški dodatek za 10 odstotkov za tiste družine, katerih dohodek na družinskega člana znaša med 42 in 64 odstotki povprečne neto plače v državi: »Za vse preostale pa ste otroški dodatek ukinili!«

Na področju subvencioniranja plačila za vrtec je ZUPJS med dohodke za ugotavljanje njegove višine vštel tudi otroški dodatek, s čimer so družine v večji meri primorane plačevati za en razred višjo ceno vrtca kot prej, Šušteršiča opominja Žgajner Tavševa in dodaja, da je vlada z ZUJF začasno vpeljala delno plačilo vrtca tudi za drugega otroka in odpravila tako imenovani popust za plačilo starejšega otroka.

Samo nižanja

V sklopu subvencioniranja šolske prehrane (prej so bili do subvencioniranja upravičeni vsi učenci in dijaki v višini 2/3 cene malice) so z ZUJF začasno ukinili splošno subvencijo malice za osnovnošolce iz družin z dohodkom nad 42 odstotkov povprečne neto plače v državi na družinskega člana in za dijake tistih družin, katerih dohodek na družinskega člana presega 64 odstotkov povprečne neto plače v državi. »Kakšne so posledice, spoštovani minister, lahko vsakodnevno prebiramo v slovenskih medijih,« pravi poslanka, »prav tako ste z ZUJF ukinili dodatek za veliko družino in darilo ob rojstvu otroka za tiste družine, katerih dohodek na družinskega člana presega 64 odstotkov povprečne neto plače. Znižali ste starševsko nadomestilo, znižali plače in višino regresa v javnem sektorju, znižali nadomestilo za brezposelnost, ukinili tako imenovano varovano plačo in še bi lahko naštevala, vendar bi bil seznam predolg.«

Ogorčena

»In vsi ti ljudje, ki so podvrženi že sprejetim ukrepom, spoštovani minister, so tudi starši. Zato izražam ogorčenje nad vašo trditvijo, da bodo družine šele z vpeljavo višje stopnje DDV prispevale k reševanju krize!« se jezi Žgajner Tavševa. Pred spremembami davčne politike jo zanima, kako uspešna je davčna uprava pri pobiranju že obstoječih davkov. »Po podatkih pa ravno nižji družinski prejemki povzročajo padec potrošnje, ki v končni fazi pomeni manj proračunskih prihodkov z naslova DDV,« dodaja.

Žgajner Tavševa zahteva odgovore še na ta vprašanja (citirano):

Kakšni so učinki uveljavitve ZUJF? Kakšni so učinki na proračun in kakšni so učinki na posameznika, njegovo družino, ki bi jo vi dodatno obremenili?

Koliko družin v državi živi pod pragom revščine? Dejstvo je, da strogo varčevanje in dodatne davčne obremenitve ne bodo omogočile hitrejšega gospodarskega razvoja, zato je nedopustno, da brez zagona gospodarskega sektorja dodatno obremenjujete davkoplačevalce. Da ob tem ne omenjam napovedi o dodatnem odpuščanju zaposlenih v javnem sektorju.

Prav tako vas vprašujem, kako bodo dodatne davčne obremenitve vplivale na posameznikovo obnašanje, njegovo počutje, socialno vključenost, saj strokovnjaki že danes opozarjajo, da je zdravstveno stanje posameznika v teh kriznih časih slabše, kar nedvomno pomeni dodatne finančne obremenitve za zdravstvo.

Vprašujem vas, kdaj boste kot finančni minister javnosti predstavili celostno analizo stanja oziroma posledic že sprejetih ukrepov za učinkovitejši izstop iz krize. Brez njih je namreč popolnoma neodgovorno kakor koli dodatno posegati na področje družinske, zdravstvene, šolske, davčne in druge politike.

 

 

Deli s prijatelji