LJUBLJANA – Potem ko je Žito, eno od podjetij na seznamu za privatizacijo, ki ga je leta 2013 potrdil DZ, v torek dobilo novega lastnika, je predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič danes na poslance naslovil poziv k takojšnji ustavitvi privatizacije.
Poziva k ustavitvi privatizacije
Kot je Semolič zapisal v pozivu, naj poslanci »pred kakršnimi koli nadaljnjimi postopki končno« opravijo tri temeljne naloge: sprejmejo klasifikacijo državnih naložb, za vsako podjetje v državni lasti, ki se namerava prodati, predhodno opravijo temeljito vsebinsko analizo, ki bo zajela prav vse morebitne negativne scenarije prodaje, in nemudoma sprejmejo ustrezne spremembe zakona o prevzemih.
»Pričakujemo, da boste ustavili ta ponoreli in stihijski privatizacijski vlak. Morebiti se lahko danes kdo hvali z doseženo visoko prodajno ceno. A kaj bo jutri, ko bodo udarile vse negativne in spregledane posledice vseh teh prodajnih postopkov?« je vprašal Semolič.
Ob tem je izpostavil prodajo 51,55 odstotka Žita hrvaški Podravki. Sindikat kmetijstva in živilskopredelovalne industrije Slovenije, ki deluje pri ZSSS, ter predstavniki delavcev Žita so po njegovih pojasnilih ves čas opozarjali, da je prodaja tako pomembnega podjetja nesmiselna in škodljiva.
»Verjamem, da ste tudi sami včeraj in danes zasledili kar nekaj zelo utemeljenih opozoril in strahov glede ohranitve števila delovnih mest, proizvodnih lokacij družbe, spoštovanja podjetniške kolektivne pogodbe in pa seveda vpliva prodaje Žita na dobaviteljsko mrežo,« je poudaril.
Kljub pomislekom se je prodaja Žita zgodila, po Semoličevem mnenju le zato, ker je družba pristala na seznamu 15 podjetij za privatizacijo.
Podjetja s seznama
Sindikalist tako poslance v pozivu vprašuje, ali res želijo prevzeti nase vso politično odgovornost za prodajo vseh teh podjetij s privatizacijskega seznama, četudi ne vedo, kakšne bodo resnične širše posledice prodaje vseh teh podjetij. »Ali ste recimo pripravili analizo učinkov prodaje Žita ali Cinkarne Celje na slovensko gospodarstvo, kmetijstvo, okolje in seveda delavstvo? Ali pa ste vse to namerno preslišali in gledali samo na prodajno ceno?«
DZ je junija 2013 dal soglasje k prodaji 15 podjetij v lasti države. Gre za deleže v družbah Adria Airways, Aerodrom Ljubljana, Adria Airways Tehnika, Aero, Cinkarna Celje, Elan, Fotona, Gospodarsko razstavišče, Helios, NKBM, Paloma, Telekom Slovenije, Terme Olimia Bazenih, Unior in Žito.
Doslej so se zaključile prodaje Aerodroma Ljubljane, Fotone, Heliosa in Žita, medtem ko so prodajni postopki za Adrio Airways Tehniko, Telekom Slovenije in NKBM tik pred zaključkom. V Aeru so lani lastništvo prevzele banke, v začetku meseca pa je družba pristala v stečaju.
