Ogenj uničil hlev, živino vzel pod streho sosed

ZALOKA PRI ŠENTRUPERTU – V torek je po vsej državi lilo kot iz škafa. Tudi v vasici Zaloka pri Šentrupertu, kjer je turoben večer kar silil k zasluženemu počitku. »Sin Jože in sosed Denis sta še nakrmila živino in nič nenavadnega ni bilo v hlevu, jaz pa sem gledal televizijo. Ravno poročila so se končala. Da je v gospodarskem objektu ogenj, je prvi opazil sosed Marjan Rataj, ki se je peljal mimo, takoj je povedal Tilki, ona pa je pritekla povedat, da gori hlev. Seveda so bili takoj obveščeni tudi gasilci,« se torkovega večera spominja 69-letni Peter Pavlin. Kot bakla je gorelo. »Že sem videl kakšen požar, a da bi gorelo tako silovito, ne, kaj takšnega pa še ne. Vse je bilo v trenutku v plamenih,« je zmajeval z glavo. Kljub dežju je reševalna akcija takoj stekla.

Na pomoč so prihiteli sosedje pa seveda gasilci, ki so se tako rekoč še zjutraj borili z ognjem, ki se je v krmi pojavil zdaj tu, zdaj tam. Pri začetnem gašenju jim je prav prišel tudi sosedov bazen. »Dva tedna prej smo ga napolnili z vodo, 20 kubikov je je v njem. Resda je v bližini agregat pa tudi gasilci so prišli z dvema cisternama, a tudi tale voda je v začetku prišla prav. Gasilci iz Zabukovja so dali rosenbauerco (gasilsko črpalko, op. a.) in sesalno cev, pa so lahko s tole vodo gasili dve uri. Vesel sem, da sem lahko pomagal,« je razmišljal sosed Srečo Gorenc, ki je prišel iz Gorenjske. Všeč so mu ti kraji, ne le zaradi čudovitega razgleda in prijaznih ljudi, ampak tudi zato, ker je tu gori ob jasnih dnevih sonce od jutra do večera. Ni torej čudno, da so bili nekoč tu samo vinogradi in zidanice, pred več kot stoletjem pa so v tem kotičku Dolenjske začeli graditi tudi domove.

Živino rešili

V Pavlinovem hlevu je šest glav živine; tri krave, dve teleti in telica, pred kratkim so kupili tri 100-kilogramske prašiče. »Najprej smo reševali živali. Največ dela smo imeli z živino, bila je preplašena in komaj smo jo spravili iz hleva, a bilo nas je toliko, da niso imele druge izbire. Nam je pa telica pobegnila in našli smo jo danes v gozdu, kak kilometer stran. Zdaj so v hlevu pri sosedu Pavlu Zupanu. Tudi prašiče smo reševali, tudi ti so se upirali in niso hoteli ven,« se je Peter v sredo dopoldne spominjal večerne reševalne akcije. Traktorje so še pravi čas umaknili pred zublji, za preostalo kmetijsko mehanizacijo je bilo prepozno. Uničeni so nakladalka, puhalnik, mlatilnica. Pa več kot 25 ton sena in slame!

»Pred dvema tednoma, ko je bilo tako lepo vreme, smo hiteli s košnjo in spravilom trave. Ko bi je vsaj kaj pustili na travnikih! Tako je zdaj vse zgorelo. Nekaj krme je bilo še lanske pa tudi nakladalka je bila polna, toliko smo je imeli. Zdaj jo bomo morali kupiti,« je razmišljal Peter, ki je ženo zaradi bolezni izgubil pred petimi leti. Je oče treh sinov: sin Peter ima obrt, ukvarja se z asfalterstvom in je tudi gasilec, Boštjan živi na bližnjih Jesenicah, Jože pa kmetuje doma. Dela jima nikoli ne zmanjka in ob vprašanju, ali lahko s kmetovanjem ustvari dobiček, se Peter prešerno zasmeji: »Kak dobiček! Sploh pa ne tu gor! Ampak zemljo obdelujem z veseljem!« Pavlinovi imajo skupaj 9 hektarjev zemlje, tudi gozd pa vinograd, tako da dela res nikoli ne zmanjka.

Stavba, ki je zagorela, je stara kakšna tri desetletja, nadstrešek pa je bil bolj nov, obnovili so ga pred nekaj leti. Zdaj je ostrešje povsem uničeno, povrhu pa še zavarovano ni. A gospodar se zaveda, da bo treba hlev čim prej obnoviti, da bo živina pod svojo streho. Kljub vsemu hudemu pa je vesel, da je gasilcem iz dveh prostovoljnih gasilskih društev, Šentruperta in Zabukovja, uspelo zavarovati kozolec, ki je le nekaj metrov stran, in hišo. Še sreča, da ni prav nič pihalo, je pa močno deževalo. »Gasilci in sosedje, ki so reševali, kar se je rešiti dalo, so bili mokri kot miši. Res sem jim hvaležen za ves trud in pomoč, ob tej priložnosti se jim zahvaljujem! Še poznal jih nisem sinoči, ko so vsi hiteli,« je dejal gospodar, ki je del pokojnine zaslužil pri podjetju Plasta, del pa pri Cestnem podjetju Trebnje. Vso noč je bil pokonci, čeprav njegovo zdravje ni najboljše, ima namreč srčni spodbujevalnik.

Dan pred dnevom državnosti so imeli vsi v Zaloki polne roke dela. In nihče ne pomni, da bi tu kdaj gorelo. Zakaj je zagorelo, še ni povsem jasno. Ko si je požarišče ogledal forenzik, je ugotovil, da je zagorelo nad vodovodnim jaškom, ki je bil zametan s slamo in kjer je malo puščala voda. Kriv naj bi bil samovžig.