Oficirji za zvezo

Ko slišimo za oblast, si po navadi ne predstavljamo dovolj plastično, kaj naj bi to pomenilo. Vemo, da oblast odloča o denarju, davkih, o uporabi vojske, policije, o delovnih mestih, onesnaževanju okolja … Oblast naj bi sestavljale tri različne veje: zakonodajna, izvršilna in sodna. Ko se govori o vejah oblasti, nekateri naštevajo še četrto, torej monetarno oblast, spet drugi pa za četrto vejo oblasti imenujejo medije.

Če na vprašanje, kdo ima oblast, iščemo pravi odgovor, ne moremo mimo strank. Ustava sicer ne govori o tem, da bi stranke imele oblast – najpomembnejši dokument v državi jih torej omenja le bežno. Pravi, da vojaki in policisti ne smejo biti člani strank in da sodniki in tožilci ne smejo biti v organih političnih strank. In še nekaj malenkosti.

Ključne odločitve

V vsakdanjem življenju so stvari drugačne. Ključne odločitve, povezane z državo, državljankami in državljani, nastajajo v strankah. Potem strankarski predsedniki skličejo sestanek strank, na koordinaciji pa se dogovorijo, kaj naj bi počela vlada in kaj naj bi storil parlament.

Vladajočo koalicijo sestavlja na primer pet strank. Te določijo, kdo gre v vlado. S koalicijsko pogodbo, ki jo podpišejo predsedniki strank, zapečatijo sestavo vlade. Ministre določijo stranke. Parlament jih le še formalno potrdi.

Stranke pa določajo tudi, kdo bo kandidiral na njihovih listah. Izkušeni mački dobro vedo, v katerih volilnih okrajih mora kandidirati strankarski favorit, če želi biti izvoljen. Če popularnega politika stranka postavi v okraj, ki je slab, ljudska podpora za izvolitev ne bo dovolj.

Če kje piše, da ima oblast ljudstvo in da to oblast izvaja prek neposrednih splošnih volitev, je to treba razumeti bolj kot priporočilo. Ljudstvo gre sicer res na volitve, njihov kontekst pa aranžirajo politične stranke. Zato je poimenska sestava parlamenta večinoma posledica odločitev strankarskih aparatov, manj pa volje ljudstva.

Anatomija oblasti

Imamo dve veji oblasti, vlado in državni zbor (DZ). Imamo tudi stranke, ki jim ustavna teorija sicer ne namenja posebnega statusa, v vsakdanjem življenju pa ga imajo. In imamo tretjo vejo oblasti, sodnike. Ti v strankarskih organih ne smejo biti dejavni. Zato smo na zemljevid postavili vlado in parlament. In seveda stranke.

Zakaj so stranke tako močne? Zato ker so vezni člen med parlamentom in vlado. Med vlado, parlamentom in sodstvom bi moral obstajati sistem zavor in ravnovesij. Različne veje oblasti naj bi nadzirale druga drugo. Vendar so med temi vejami posredniki, torej politične stranke.

Zakaj imajo stranke posebno moč? Raziskovalci omrežij so ugotovili, da imata posebno moč dve vrsti enot. Tiste enote, ki so bolj v središču, in tiste enote, ki so vmes. Kaj to pomeni? Če bi iz omrežja umaknili stranke, vlada in državni zbor ne bi bila več povezana. Vlada bi v DZ pošiljala dokumente, ta pa bi jih potrdil. Ali pa jih ne bi. Imeli bi dve veji oblasti, ki bi bili precej samostojni. Prostor med parlamentom in vlado zasedajo stranke, ki nadzirajo komunikacijske tokove med dvema vejama oblasti, hkrati pa vsiljujejo enotnost delovanja obeh vej. Vendar ne posredujejo samo med vlado in parlamentom – vlagajo tudi kandidature za župane in s tem povezujejo državno in lokalno oblast. Na sestankih, na katerih ne vodijo zapisnikov, postavljajo ključne ljudi v državnem delu gospodarstva. Stranke so torej nekakšni oficirji. So oficirji za zvezo. Hkrati pa tudi poveljujejo.