ŽIVINOREJA

Odvzem krvi pri nas 29 evrov, v Avstriji le pet

Objavljeno 07. julij 2012 11.45 | Posodobljeno 07. julij 2012 11.45 | Piše: Jaroslav Jankovič

Kmetje rejci drobnice so v Slovenijo na pomoč poklicali avstrijske veterinarje.

Za 100 odvzetih vzorcev je dr. Elisabeth Stoeger zaračunala 500 evrov s kilometrino vred. Foto: Jaroslav Jankovič

LJUBLJANA – Pa je Evropa potrkala na vrata domačij zgaranih kmetov, ki jih mlekarji, žitarji in trgovci v tej državi stiskajo in jim znižujejo odkupne cene. Cena odvzema vzorca krvi domačim živalim je v Sloveniji vsaj trikrat višja kot v Avstriji, prav tako pa je testiranje krvi po zadnji ponudbi v laboratoriju nacionalnega veterinarskega inštituta za trikrat višja kot v akreditiranem laboratoriju v Celovcu.

Naj rešujejo sami

Veterinarja iz Avstrije sta v dveh dneh ovcam in kozam na štirih kmetijah v okolici Ljubljane vzela prek 200 vzorcev krvi. V laboratoriju v Celovcu jih bodo testirali na virus maedi-visna (MV) pri ovcah in virus artritisa (caprine arthritis-encephalitis (CAE)) pri kozah.

Obe bolezni sta že dolgo nočni mori slovenskih rejcev drobnice. Po zakonodaji EU spadata v skupino gospodarskih bolezni, kar pomeni, da nista prenosljivi in ne ogrožata zdravja človeka, iz česar pa izhaja, da naj bi rejci te bolezni sanirali sami iz svojega žepa.

Pa ni čisto tako, saj zakonodaja EU predvideva sanacijo gospodarskih bolezni, država pa lahko celo zaprosi Bruselj za denar. Država ni vzpostavila monitoringa omenjenih bolezni in ju ni poskušala sanirati. Rejci si zato ob velikih izgubah, od 10 do 20 odstotkov živali na leto, in izpadu mleka pomagajo, kakor vejo in znajo.

Zavedamo se, da je cena testiranja pri nas kljub popustom višja od avstrijske, vendar smo pri tem težko konkurenčni.

Obe bolezni napredujeta počasi, vidni znaki otečenosti sklepov se lahko pojavijo šele po nekaj letih. Kmetje so se pogosto po lastni presoji odločili testirati kri živali na MV oziroma CAE, za to pa so morali globoko seči v žep.

V Sloveniji 29 evrov, v Avstriji pet

Kot nam je uspelo preveriti na terenu, veterinarji manjše število vzorcev krvi zaračunajo po 29 evrov, če gre za vzorčenje deset ali več živali, celotnega hleva, pa je cena odvzema vzorca 15 evrov. Kot kaže, nikoli manj.

V primeru drobnice in morebitnega zatiranja gospodarske bolezni, na primer artritisa, naši rejci za odvzem 50 vzorcev plačajo nič manj kot 750 evrov. A tu se zgodba šele dobro začne.

Kozjerejka in sirarka Irena Orešnik iz Šentjošta pri Ljubljani, ki v svojem hlevu redi več kot sto koz in velja za uspešno pridelovalko različnih sirov, je veterinarje pozvala, naj ji pripravijo ponudbo za vzorčenje krvi in testiranje v laboratoriju.

Predstojnik Inštituta za mikrobiologijo in parazitologijo veterinarske fakultete dr. Brane Krt je za testiranje na CAE ponudil ceno 15,18 evra za en vzorec. Pri večji številki, recimo 30 vzorcih, bi upoštevali vsaj še 20 odstotkov popusta, se pravi 12,14 evra za vzorec brez DDV.

Kmet rejec bi torej poleg 750 evrov za odvzem vzorcev plačal še 607 evrov, da bi izvedel, kako ogrožena je njegova čreda.

In kako ogrožen je sam, saj je, če je okužene pol črede, bolje koze zamenjati. A to pomeni izpad dohodka vsaj za eno leto, pomeni dokončen propad kmeta, saj slovenski rejec nima rezerv.

500 evrov za 100 vzorcev

Avstrijska veterinarka dr. Elisabeth Stoeger je v minulih dneh na dveh naših kmetijah vzela nekaj več kot 100 vzorcev krvi ovc in koz. Kot nam je prijazno povedala, je uradna cena odvzema krvi v Avstriji za drobnico 5 evrov za vzorec.

»Ker pa je bilo vzorcev na kmetiji veliko, bomo delo obračunali po urah.« Tako bo dr. Stoegerjeva, mimogrede, pripeljala se je v devet (9) let stari toyoti, našim kmetom za dobrih 100 vzorcev zaračunala 500 evrov. V ceno je všteta kilometrina. Našim veterinarjem bi za 100 vzorcev plačal 1500 evrov!

In dalje. Dr. Stoegerjeva je vzorce odnesla v akreditirani laboratorij v Celovcu, kjer bodo testiranje krvi opravili za 5,40 evra, pri čemer bodo zaradi velikega števila dobili še popust. To pomeni, da bodo kmetje testiranje plačali trikrat manj, ko bi ga v laboratoriju veterinarske fakultete.

Kaj sploh reči na to? Dr. Brane Krt dobro pozna situacijo: »Zavedamo se, da je cena testiranja pri nas kljub popustom višja od avstrijske, vendar smo pri tem težko konkurenčni. Od države namreč v zadnjih letih, še posebno pa letos, dobivamo vse manj denarja za vzdrževanje stroškov in pogojev dela laboratorijev, ki jih država mora imeti, če želi zagotavljati nadzor nad kužnimi boleznimi in varno hrano. Tako moramo žal vse večji delež teh stroškov pokrivati s ceno preiskav.«

Rejci drobnice nepomembni

Vurs in fakultete bi lahko skupaj z rejci po zakonodaji EU pripravili program in zaprosili Bruselj za denar za zatiranje gospodarskih bolezni MV in CAE, pri prašičih je to PRRS, pri govedu BVD, pa bi imeli tudi laboratoriji delo, dosegli bi nižje cene testiranj, vsi skupaj pa nadzor nad zdravstveno ustrezno pridelavo hrane. Pa ni tako.

Mimogrede, leta 2007 je veterinarska zbornica predlagala monitoring, testiranje in sanacijski program na kozji artritis, pa je država zavrnila predlog, češ da gre za nepomembno kmetijsko dejavnost! V Sloveniji imamo 4200 rejcev, ki redijo 35.000 koz, in 6000 ovčerejcev, ki skrbijo za 140.000 ovac. To je 10.200 družin, okoli 35.000 ljudi, za nekatere očitno drugorazrednih državljanov.

Cene storitev veterinarske zbornice

Kot nam je povedal tudi med kmeti spoštovani predsednik Veterinarske zbornice Slovenije dr. Borut Zemljič, obstajata dva uradna cenika veterinarskih storitev. V prvem so cene storitev iz naslova koncesijskih pogodb za leto 2012, kjer odvzem krvi za drobnico (za bolezni, nevarne človeku) stane od 15,64 do 17,25 evra.

Cene odvzema krvi za gospodarske bolezni pa so za veterinarje na prostem trgu zelo različne, saj zbornica, da bi se izognila kartelnemu dogovoru, ne sme določiti enotne cene. (Kakšna doslednost države!) V letu 2012 so za odvzem krvi drobnici, prva žival, priporočili ceno 13,57 evra, za vsako naslednjo 4,11. Vsakemu pa je seveda dovoljeno brez najave imeti višje ali nižje cene.

 

Deli s prijatelji