Odstira 
skrivnosti vesolja

Gremo z malim, velikim, se odpravimo z avtom? Končna odločitev po družinskem posvetu bo sicer odvisna od tega, za koliko časa se bodo kam odpravili, na izbiro pa bo ključno vplivalo vreme. Večina evropskih destinacij do 1000 kilometrov je z malim enomotornim štirisedežnim letalom iz ogljikovih vlaken, ki so ga sestavili v samogradnji, zlahka dosegljiva.

V malega lepotca s krili, ki niti za mlade ni nič posebno vznemirljivega, se običajno vkrcajo vsi štirje družinski člani. Oče, dr. Marcos Bavdaž, ima pilotsko dovoljenje skoraj poldrugo desetletje. Ko je človek stopil na Luno, je on kot kratkohlačnik meril prve korake v svet malih in velikih učenosti v portugalščini. Rojen je bil namreč v Braziliji, kjer so takrat zaradi poslov bivali njegovi starši, oče, gradbeni inženir iz Škofje Loke, in mama, Jeseničanka. Otroka, zdaj že uspešni študent Luka in maturantka Alenka, sta danes v letih, v katerih je njunega očeta Marcosa že prevzelo veselje do študija tehnične fizike na Dunaju, kjer je srečal njuno mamo, violinistko Lidijo, nekoč Krekovo, rojeno slovenskim staršem v Chicagu.

Šest jezikov plus slovenščina

Zaradi bogatih multikulturnih izkušenj, študija in strokovnega izpopolnjevanja na različnih koncih sveta Marcos tekoče komunicira v šestih svetovnih jezikih in slovenščini, ki jo obvlada vsa družina, čeprav nikoli niso živeli v Sloveniji. Tako dr. Bavdaž na predavanjih in predstavitvah dejavnosti Evropske vesoljske agencije Esa v Sloveniji tudi strokovno zapleteno terminologijo za širšo javnost razlaga v občudujoče tekočem slovenskem jeziku.

Poklicno pot je sicer začel v znanem razvojnem centru DESY (Deutsches Elektronen-Synchrotron) v Hamburgu, kot podoktorski sodelavec pa je nadaljeval delo v Esi, najprej z namero, da bo tam le kakšno leto ... Kaj hitro je postal odgovorni vodja za razvoj detektorja LEGSPC, ki je poletel v vesolje leta 1996. Zdaj je že dodobra ukoreninjen v Esinem centru ESTEC, Evropskem centru za vesolje, raziskave in tehnologijo v Noordwijku na Nizozemskem. Tam vodi oddelek za razvoj naprednih tehnologij za bodoče znanstvene misije. Njegovo razvojno delo na področjih optike in detektorjev je bilo objavljeno v več kot 100 znanstvenih publikacijah. Je zelo iskan gostujoči predavatelj in je tesno vpet v raziskovanje novih materialov in tehnologij.

Mikroskopi, 
teleskopi, sateliti

Če omenimo le enega od njegovih zgodnjih dosežkov iz Nemčije, razvoj posebnega mikroskopa, ki zelo natančno prikaže ne samo strukturne in barvne podrobnosti, ampak tudi posreduje podatke o kemični analizi vzorcev. Z njim so v Gutenbergovem muzeju proučevali slabo ohranjene sledi starih tiskov biblije. S posebno zmogljivim mikroskopom z dodatno opremo so na dunajski univerzi proučevali kopičenje majhnih, a nevarnih količin bakra v nekaterih rastlinah ipd.

Ampak Marcosa, ki je sicer že zelo zgodaj razmišljal o tem, kako bo svoje znanje iz tehnične fizike udejanjal v kakšni zanimivi industriji, je že od nekdaj zanimalo, kaj se dogaja v vesolju. Za to pa so potrebni dobri teleskopi, sateliti, rakete... Prav tako vznemirljivi so izzivi, ki jih omogočajo raziskovalne vesoljske postaje oziroma znanstveni laboratoriji, kjer opravljajo biomedicinske raziskave, proučujejo lastnosti materialov in razvijajo nove, in robotski sistemi za proučevanje oddaljenih planetov.

V pogovoru se tako nizajo podatki o vrsti mednarodnih projektov, povezanih z razvojem zmogljivih teleskopov, satelitov in inovativne opreme zanje, tudi o sodelovanju z ameriško Naso. V tem času na njegovem oddelku načrtujejo projekte za tehnološki razvoj robotskih raziskav za prihodnje znanstvene misije in predvsem raziskovanje Marsa.