Evropska banka za obnovo in razvoj za letos Sloveniji napoveduje dvoodstotni padec gospodarstva, nekateri v vladi pa se obnašajo, kot da je krize že konec. Država se poskuša zadolžiti v tujini za dodatne tri milijarde evrov, minister za finance pa je v parlamentarno proceduro poslal zakon, s katerim bi odpravili zakonsko omejitev plač in nagrad menedžerjev podjetij in bank v državni lasti. Torej tudi tistih bank, ki so jih pred kratkim sanirali vsi državljani. Državna slaba banka svojim menedžerjem izplačuje rekordne plače, hkrati pa reprogramira tajkunske kredite. Minister Čufer pa ob vsem tem javnosti še vedno ne želi razkriti, pri kom se je Slovenija lani tako drago zadolžila oziroma kdo bo v naslednjih letih zaslužil na račun državljanov.
Včasih se zdi, kot da bi oblast izgubila stik z realnostjo in bi šlo za nekakšne odštekane. Čast vlade, ki pogosto deluje, kot da živi v vzporedni realnosti, je prejšnji teden reševal minister Virant. Predlagal je namreč zakon, po katerem bi morala vsa podjetja in banke v neposredni in posredni lasti države razkriti vse svoje pogodbe, ki jih imajo z zunanjimi izvajalci. Denarni tok državnih podjetij se je pogosto nepregledno prelival po različnih kapilarah ali celo skozi prave aorte k različnim tranzicijskim interesnim omrežjem. Zato je donosnost državnega premoženja nekajkrat nižja od obresti, ki jih davkoplačevalci plačujemo na javni dolg države.
V zadnjem letu je država prejela v državni proračun samo za okrog 80 milijonov evrov dividend, medtem ko bodo letos obresti na državni dolg znašale že okrog milijardo evrov. Treba je samo slediti poti denarja oziroma kam in komu se je prelival denarni tok državnih družb. Marsikdo se je s svetovalnimi in izvajalskimi pogodbami kot kakšen klop prisesal na denarni tok državnih podjetij. Takšne oblike korupcije in klientelizma je najlažje izkoreniniti z javno objavo vseh pogodb, ki so jih kadar koli sklepali državna podjetja in banke. Zato bodo v naslednjih tednih različne interesne skupine in lobiji storili vse, da bi pod krinko javnega interesa preprečili javno objavo teh pogodb. Zanimivo bo videti, kdo vse se bo vključil v kampanjo proti javni objavi vseh pogodb državnih podjetij in bank. Ni izključeno, da bo kakšna skupina poslancev v zadnjem trenutku vložila amandma, ki bo poskušal iz razkritja izvzeti določena državna podjetja. Popolna transparentnost poslovanja državnih podjetij je poleg privatizacije najboljši način boja proti korupciji in klientelizmu. Zato bodite pozorni, kdo vse bo temu nasprotoval.
