GROZLJIVKA

Odrte lisice v smeti, 
kožuhe pa na črni trg

Objavljeno 14. februar 2017 11.44 | Posodobljeno 14. februar 2017 11.45 | Piše: Tina Horvat

V ljubljanskem naselju Brdo je nekdo odložil štiri odrta živalska trupla

Na ljubljanskem Viču, v Brdnikovi ulici, je občanka našla grozljivo umorjene živali. Foto Igor Mali

LJUBLJANA – Sobota je bila vremensko zelo kisla, a Ljubljančanka T. A., ki stanuje na Brdu, to je del ljubljanskega Viča, je morala popoldne kljub temu sprehoditi svojega psa. Hodila je po Brdnikovi ulici in v bližini gasilskega doma naletela na grozljivo najdbo. Ob smetnjaku za biološke odpadke je iz nekoliko raztrgane črne vreče za smeti gledala krvava gmota mesa in kosti. Sprva niti ni vedela, ali gre za človeka ali za žival, a ko je malo bolje pogledala, se ji je zdelo, da je pred njo truplo odrtega psa. Šokirana ob odkritju se je najprej obrnila na zavod Pit, organizacijo, ki se zavzema za dobro psov in drugih živali.

Nestrokovno odrte

V Brdnikovo ulico so takoj prihiteli Mateja Brolih in drugi aktivisti zavoda in bili pretreseni. Najprej se je tudi njim zdelo, da je nekdo zverinsko ubil psa, ga odrl in odvrgel, vendar se je po prihodu policistov izkazalo, da so v vreči kar štiri živali. »Bilo je grozljivo, ta prizor bi pretresel vsakogar. Kljub zavedanju, da se vsakodnevno dogaja odiranje živali, te pogled na živalska trupla sredi Ljubljane ne pusti ravnodušnega. Aktivisti za zaščito živali vidimo marsikaj, vendar smo vedno znova zaradi človeške krutosti močno pretreseni. Močno obsojamo mučenje živali, ljudje, ki to počnejo, bi potrebovali strokovno pomoč,« je povedala.

Na kraju dogodka niso mogli ugotoviti, ali gre za pse ali katero drugo žival, zato so fotografije živalskih trupel poslali tudi lovcem, in ti so jim povedali, da gre po vsej verjetnosti za lisice in da so na prvi pogled odrte povsem nestrokovno. O najdbi so obvestili higienike, pristojne za prevoz mrtvih živali. Ti so v nedeljo zjutraj trupelca odpeljali na veterinarsko fakulteto v Ljubljani, kjer bodo opravili podrobnejši pregled ter določili vrsto in način smrti.

Poklicali smo tudi lovca Milana Velkovrha, starešino bližnje Lovske družine Dobrova, in ga vprašali, kaj pomeni najdba odrtih živalskih trupel dobesedno sredi Ljubljane. »Da kdo naredi kaj takega, je povsem nesprejemljivo. Lovec tega že ni naredil, o tem sem prepričan. Mi svoje člane že kot pripravnike učimo, da se tako ne dela, in z živalmi ne ravnamo tako grdo. Lovec bi lisico odrl s tačkami vred in jo zakopal v zemljo, te živali pa so bile odrte zelo nestrokovno. Očitno je nekdo lisice ubil, jih odrl in njihove kožuhe prodal. Vse kaže, da gre za nekoga, ki se gre črno vzrejo in preprodajo lisičjega kožuha. Lahko da ima doma lisičjo farmo in potem odira živali. Seveda gre za popolnoma nezakonito delovanje in črni trg. Nekoč so bile take farme dovoljene, če se prav spomnim, je bila ena v okolici Ljubljane.«

A vendar je dandanes gojenje divjih živali strogo prepovedano in regulirano. Že od leta 2005 nihče ne sme doma gojiti ali imeti zaprtih avtohtonih divjih živali. Prav tako ne sme najditelj nebogljene divje živali sprejeti v azil, ampak mora obvestiti odgovorne ustanove. Milan Velkovrh zatorej vidi edini razlog, da je nekdo odvrgel trupla odrtih živali, v tem, da gre za preprodajalca kožuhov. »Lisica med lovci sicer ni neka velika trofeja. V naši lovski družini jih moramo po lovsko-gojitvenem načrtu odstreliti 24, pet na leto jih potem damo na veterino, sicer pa jih ne streljamo več, kot smo jih včasih. Okrog 70–80 odstotkov je garjavih, in te neškodljivo zakopljemo v gozdu, nekaj pa jih tudi lovci izkožijo, če je kožuh primeren. Se pa spomnim časov, ko se je hodilo na lov na lisico, da so se potem gospe oblačile v plašče. Okoli 20 kožuhov bi potreboval za en tak plašč. A zdaj težko vidiš v Sloveniji koga, ki bi nosil pravo krzno, to je vedno bolj preteklost,« je povedal lovec. Pri tem je omenil, da sploh ni nujno, da je bil storilec domačin, prej bi dejal, da je nekdo z Notranjskega, ki je šel z avtoceste na Brezovici ali na Brdu in se tako znebil grozljivih sledov svojega početja.

Povpraševanje je še veliko

Vendar pravo lisičje krzno okoli vratu, v plašču ali kučmi, ter celo kot okras v dnevni sobi še zdaleč ni preteklost. Modna industrija je začela zaradi odločnih protestov ljubiteljev živali že zdavnaj staviti na umetno krzno, a kljub temu na živalskih farmah še vedno zelo kruto in v hudih bolečinah živijo in umirajo nutrije, nerci, činčile, srebrne, rdeče in modre lisice, rakuni, kune in sobolji. Povpraševanje po pravih živalskih kožuhih je očitno tudi v Sloveniji še zelo veliko. O tem priča množica malih oglasov, v katerih posamezniki prodajajo krzna. Ogledali smo si samo tiste, ki ponujajo lisičja, in jih na samo enem portalu našli več deset. »Prodam krzno lisice za ovratnike, šale, modne dodatke. Odlična kvaliteta, cena – 30 evrov,« se glasi eden od njih. Poleg ustrojenih krzen, ki stanejo od 20 do 30 evrov, so na voljo tudi že izdelani ovratniki po okoli 80 evrov ter jakne in plašči po 300–500 evrov.

Očitno so med nami še vedno takšni, do katerih ne sežejo opozorila aktivistov, da krzno nosijo le lepe živali in grdi ljudje. 

Deli s prijatelji