RAZSODBA

Odpuščeni samohranilki
 mora država vrniti plačo

Objavljeno 12. maj 2012 13.27 | Posodobljeno 12. maj 2012 13.27 | Piše: Boštjan Fon

Iz javne agencije za podjetništvo je letela, ker je spregovorila o direktorju.

Monika Malešič (foto: Boštjan Fon).

LJUBLJANA – Delovno in socialno sodišče v Ljubljani je odločilo: javna uslužbenka Monika Malešič, ki je bila zaposlena na javni agenciji Japti (Javna agencija Republike Slovenije za podjetništvo in tuje investicije, ki spada pod ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo ministra Radovana Žerjava) in je 11. aprila 2011 ostala brez svojega delovnega mesta, ni materialno in moralno škodovala interesom svojega delodajalca. Tedanji ministrici za gospodarstvo Darji Radić je napisala pismo, v katerem ji je zaupala kup nepravilnosti direktorja Japtija Igorja Plestenjaka in svetu agencije predlagala njegovo razrešitev. Mati samohranilka dveh šoloobveznih otrok, ki se je držala kodeksa javnih uslužbencev, je morala potrkati na vrata najbližjega zavoda za zaposlovanje, hkrati pa se je odločila, da se bo borila za svoje dostojanstvo, ki ga je hotela spodkopati še osebna pravda direktorja Plestenjaka.

Država bo plačala!

Tradicionalno podalpsko prepričanje, da je državna služba jamstvo za zagotovljeno redno plačo in s tem finančno varnost do upokojitve, se je izkazalo za zmotno v primeru Malešičeve proti državni agenciji, ki izvaja razvojne politike na področju razvoja podjetništva in konkurenčnosti ter programov s področja spodbujanja tujih neposrednih investicij in internacionalizacije. »Delovno in socialno sodišče je na prvi stopnji odločilo meni v prid, in sicer mi mora delodajalec izplačati celotno plačo z vsemi dajatvami in obrestmi vred za nazaj, torej za eno leto. Sodba sicer še ni pravnomočna, toda izkazalo se je, da je še mogoče verjeti v delovanje pravne države. Prepričana sem, da bo pristojno ministrstvo temu primerno ukrepalo. Ne bi rada javno prala umazanega perila ali opravljala, je pa minister Žerjav o vseh nepravilnostih ustrezno informiran. Kolikor vem, se določeni ukrepi že izvajajo, zato verjamem, da bo ministrstvo v sorazmerno kratkem času potegnilo prave poteze, da se bo stanje v tem kriznem času popravilo in toliko izboljšalo, da bomo lahko govorili o gospodarnem ravnanju s sredstvi in ne o odtekanju ogromnih vsot skozi neke agencije,« pravi Malešičeva, ki pa na vprašanje, ali jo bo moral Plestenjak vzeti nazaj v službo v Japtiju, ne odgovori. Plestenjak ima za seboj politično aktivno pot, saj je bil na kandidatni listi stranke LDS, potem se je pojavljal kot pisec na uradni strani stranke Zares. Kmalu po nastopu vlade Boruta Pahorja je takrat z glasnimi obtožbami o nepravilnostih zamenjal Petra Ješovnika in lahko bi se obregnili že ob njegovo imenovanje, ki je pravi primer političnega kadrovanja. Direktorja agencije namreč imenuje in razrešuje vlada na predlog sveta agencije. Monika Malešič ni bila samo ena od petdesetih uslužbenk te agencije, temveč Plestenjakova desna roka kot pomočnica direktorja za vodenje devetih gospodarskih logističnih središč. Milijoni davkoplačevalskega denarja so se porivali v naročje projektom, ki so imeli visokoleteče cilje – ko pa so se poplačali računi za snovatelje, so izpuhteli v neznano. Malešičeva ni hotela podpreti določenih projektov, zato je začela dobivati polena pod noge: »Ogromna sredstva so se dodeljevala ljudem, ki so spravili podjetja v stečaj, nato pa so dobili še državni denar, po drugi strani pa je bila mnogim podjetnikom prek Japtija zaprta pot do virov financiranja,« pove.

Med bolniško dopustoval?

12. člen kodeksa javnih uslužbencev jih zavezuje, da morajo prijaviti ravnanje, ki je nezakonito, nepravilno ali neetično, in ker je Monika Malešič naloge državne uslužbenke spoštovala, so se stvari toliko zapletle, da jo je začel Plestenjak šikanirati in žaliti, je povedala. Če bi bila tiho in bi podpirala delovanje šefov, verjetno tudi teh, ki so delovali iz sence, bi bila danes v službi in imela leto dni več delovne dobe, ona in z njo otroka pa ne bi prestajali kalvarije. Med drugim bi morala biti tiho o tem, da si je direktor Plestenjak med bolniško privoščil dopust na hrvaški obali, čeprav bi moral zaradi diagnoze ležati v domači oskrbi. Morda jo prav zaradi tega, ker ima Malešičeva tudi izpiske iz kampa, kjer je letoval in bil prijavljen med boleznijo, toži za 21.000 evrov: 18 tisočakov hoče za razžalitev, tri pa bi imel za prestani strah. Kakšen? Da se mu ne bi ponovila bolezen in bi moral spet na morje?

Malešičeva je bila od aprila lani zaradi odločbe o prekinitvi delovnega razmerja brez pravice do nadomestila ali socialne podpore: »Če ne bi imela podpore staršev, partnerja in prijateljev, bi me zlomilo. Redna odpoved je bila nezakonita, ker je prišlo do bistvenih kršitev postopka,« pravi in doda, da sploh ni podala zagovora na odpoved: »In kar je bistveno: delovala sem skladno z določili pogodbe o zaposlitvi, saj sem tudi po tem dokumentu dolžna opozoriti na kršitve.« Nato pa se zasmeji v svojem značilnem širokem optimizmu: »Čas brezposelnosti in agonije na sodišču sem izkoristila za podiplomski študij ekonomskoposlovnih ved in čakam na zagovor magistrske naloge. Čas ni bil vržen stran, kot sem ga le lahko, sem ga izkoristila,« pravi in brez kančka maščevalnosti nadaljuje: »Vesela sem, da se je s sklepom sodišča pokazala moja verodostojnost, vesela sem, ker so se tako potrdile moje navedbe v takratnem predlogu razrešnice direktorja Japtija. Vsem, ki so v podobni situaciji, svetujem, naj ne obupajo, naj verjamejo v pravno državo in naj čas izkoristijo za študij in socialne stike.«

Izredna revizija na Japtiju

Glede primera smo se obrnili tudi na Japti in pristojno ministrstvo in vprašali, ali bo Monika Malešič znova sprejeta na nekdanje delovno mesto in ali odločitev sodišča pomeni, da je imela v svojih trditvah proti direktorju Plestenjaku prav – je zato mogoče pričakovati menjave na vrhu Japtija? Iz kabineta ministra Radovana Žerjava smo dobili pojasnila, da je Japti, kar se tiče kadrovske politike, samostojna agencija, da pa na ministrstvu pripravljajo izredno revizijo njihovega poslovanja. Direktorja smo osebno povprašali, ali še vedno trdi, da so navedbe Malešičeve lažne, obrekljive in vredne tožbe za 21.000 evrov, in prosili za pojasnilo, kakšne vrste strah je doživljal, da ga je zdaj ovrednotil s tremi tisočaki. Odgovori javnih uslužbencev Japtija, ki so plačani z davkoplačevalskim denarjem, so v enakem slogu: sodba delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani v postopku tožeče stranke Monike Malešič proti Japtiju še ni pravnomočna in ker hkrati sodni postopek tožnika Igorja Plestenjaka zoper toženo stranko Moniko Malešič še ni končan, so vsa naša vprašanja preuranjena. 

Deli s prijatelji