MNENJE

»Odpuščanje v javnem sektorju se lahko vrne kot bumerang«

Objavljeno 02. oktober 2012 20.25 | Posodobljeno 02. oktober 2012 20.24 | Piše: Mo. S., STA

Igor Šoltes opozarja na učinke varčevalne politike in še večje razslojevanje.

Igor Šoltes.

LJUBLJANA – Predsednik računskega sodišča Igor Šoltes opozarja, da bo pri morebitnem odpuščanju javnih uslužbencev treba veliko previdnosti, sicer se lahko tak ukrep čez nekaj let vrne kot bumerang in povzroči še večje stroške. Poudarja, da je treba spoštovati zakonodajo in da v javnem sektorju tako kot v zasebnem veljajo pogodbe o zaposlitvi in morajo biti za njihovo razdrtje izpolnjeni zakonski pogoji. Odpuščati se torej ne da kar tako. Tisti, ki to počne, bo moral zato izkazovati obstoj oziroma neobstoj razlogov za takšno ravnanje, še navaja Šoltes.

Prepričan je, da bodo tisti, ki bodo na spiskih za odpuščanje, če bodo menili, da jim je storjena krivica, iskali pravno varstvo na sodiščih. Glede na dozdajšnjo sodno prakso je treba po njegovem imeti pred očmi možnost, da se to vrne kot bumerang in na koncu postane še večji strošek.

Odpuščanje je lahko tudi izgovor

Za vsako odpuščanje mora obstajati razlog, ki ga predvideva zakonodaja. Pomanjkanje sredstev za delovanje javnega sektorja je sicer objektivna okoliščina, ki onemogoča izplačilo plač, vendar Šoltes dopušča možnost, da bi se dal takšen razlog tudi izpodbijati na sodišču. Ob tem še opozarja, da je lahko odpuščanje zaradi varčevanja izgovor, da se znebiš kadrov tudi iz kakšnih razlogov, ki niso nujno povezani s pomanjkanjem denarja. Prav tako je vprašanje, koga odpustiti in kako v javnem sektorju oceniti, kdo je dober in kdo slab delavec, ker v javnem sektorju ni tako lahko meriti učinkovitosti kot v zasebnem, meni.

Še večje razslojevanje

Ne gre spregledati niti dejstva, da je to sicer ukrep, ki ima lahko takojšnje finančne učinke, vendar je vprašanje, koliko se to lahko pozna pri storilnosti in učinkovitosti javnega sektorja, še dodaja Šoltes. Ob tem izpostavlja, da je računsko sodišče v svojih revizijah že opozarjalo, da se z nekaterimi zakoni dajejo nove pristojnosti nekaterim organom in se jim s tem zmanjšuje kapaciteta delovne sile.

Ocenjuje še, da gre vendarle za nekoliko preveliko demonizacijo javnega sektorja, in dodaja, da če se bo vse preneslo na trg, to lahko pomeni tudi manjšo dostopnost nekaterih storitev – predvsem v šolstvu in zdravstvu – in še večje razslojevanje.

Deli s prijatelji