V Prekmurju pravijo, da je v Lendavi, najvzhodnejšem mestu v Sloveniji, tik ob meji z Madžarsko in Hrvaško ter z močno judovsko zgodovino, kultura paradni konj, da pa to ne velja za Mursko Soboto. Bo že držalo, da sta obmejna lega in multikulturnost tisti, ki Lendavi prinašata nekaj, česar druga (majhna) slovenska mesta ne premorejo. Toda brez ljudi, posameznikov, entuziastov z idejami, vizijo in zvezami ter poznanstvi, ki so kajpak tudi v kulturi dobrodošla (dober primer je direktor ljubljanskega festivala Darko Brlek), ter hkrati strokovnjakov ne bi bilo nič. Praviloma so že desetletja zbrani okoli Galerije - Muzeja Lendava, ki domuje na lendavskem gradu. Eden od največjih kiparjev pri nas Ferenc Király, umetnik madžarskega rodu, ki letos praznuje 80 let, je bil na čelu Galerije - Muzeja kar 20 let, za njim Franc Gerič, pa zdaj direktorica Beata Lazar, mladi kustos ter akademski slikar Dubravko Baumgartner in še en kustos Zoltán Kepe, ti so bili in so glavni akterji in gonilne sile. Vsi so domačini, se pravi s tistega konca Prekmurja doma. Menda je v majhnem mestu ob vznožju Lendavskih goric največ akademsko izobraženih likovnikov na prebivalca v Sloveniji.
Je torej latinski genius loci, prepoznavna atmosfera in energija določenega mesta ali prostora, tisti, ki je vzrok temu, da je Lendava malo, a kulturno neverjetno bogato mestece? Najbrž. Marsikaj se vrti okoli gradu, ki je prava kulturna institucija.
Letos bo od 21. avgusta do 5. septembra tam potekala že 44. mednarodna likovna kolonija Lendava – odlivanje v bron. Strokovni vodja kolonije je Franc Gerič, zanjo tudi najbolj zaslužen, letošnji udeleženci pa so Ferenc Király, Jure Markota in Mojca Smerdu iz Slovenije, János Lipovics in Gábor Veres iz Madžarske ter Vladimir Gašparić - Gapa iz Hrvaške. Letošnja kolonija je že 12. po vrsti, na kateri kiparji delujejo v tehniki odlivanja v bron, in je edinstvena v Sloveniji, prav veliko pa jih ni niti v srednji Evropi. Nastala dela bodo razstavljena v podstrešni galeriji gradu, kjer je na ogled tudi celotna zbirka male plastike v bronu, plod 11 dozdajšnjih kolonij odlivanja v bron v Lendavi. V zbirki najdemo eminentna imena priznanih slovenskih kiparjev, kot so: Jakov Brdar, Mirsad Begić, Metod Frlic, Ferenc Király, Matjaž Počivavšek, Lujo Vodopivec, Boštjan Drinovec in drugi priznani srednjeevropski kiparji.
Od 6. do 16. junija pa je na lendavskem gradu in v Muzeju meščanstva potekala 21. mednarodna likovna kolonija mladih umetnikov Lindart, Lendava 2016. Njen strokovni vodja je Dubravko Baumgartner, udeleženci delujejo v parih in je taka spet edinstvena v Sloveniji. Nastala dela so v galeriji Muzeja meščanstva na ogled že od 15. junija in bodo še prihodnji teden.
Še vedno in vse do konca septembra pa je na lendavskem gradu na ogled razstava grafik katalonskega klasika in velikana evropske likovne umetnosti 20. stoletja Joana Mirója, velikega mojstra barvne litografije, ta je tudi zasebno zelo pri srcu kustosu Baumgartnerju. Zajema 95 originalnih Mirójevih grafik in 15 plakatov in si jo je ogledalo že krepko prek 10.000 obiskovalcev, kar pomeni, da bo do konca septembra padel lanski rekordni obisk, ko so stene lendavskega gradu krasile grafike samega Pabla Picassa.
Pestro v Soboti
Prav ta teden pa so vrli lendavski organizatorji prisotni tudi prek meje v Porabju na Madžarskem, v Kulturnem in informacijskem centru v Monoštru, na 15. mednarodni likovni koloniji Monošter, katere organizatorja sta Zveza Slovencev na Madžarskem in Občina mesta Monošter. Galerija - Muzej Lendava koloniji omogoča strokovno pomoč pri organizaciji in izvedbi. Strokovni vodja kolonije je spet Gerič, med udeleženci je tudi Dubravko Baumgartner.
Letos, ko Lendavčani ob 80-letnici na veliko slavijo Királyja, bodo njegove bronaste skulpture in risbe na ogled tudi na slovenski Obali, od 20. avgusta do sredine septembra v Galeriji Insula in Manziolijevi palači v Izoli. Organizatorja sta Galerija Insula in znova in vsepovsod prisotna Galerija - Muzej Lendava. Še nekaj se bo avgusta zgodilo v Lendavi: od 27. do konca oktobra bo v galeriji Muzeja meščanstva na ogled razstava z naslovom Naš muzej.
Kot se zdi, pa se letos, gledano z vidika turistične ponudbe, v katero spada tudi kultura, končno prebuja tudi Murska Sobota, za katero je do zdaj veljalo, da je v primerjavi s Ptujem, bližnjo Lendavo, hrvaškim Čakovcem ali madžarskim Zalaegerszegom popolnoma zaspano mesto. Sobota, ki bi rada ohranila status urbanega središča regije, se je razvijala prepočasi, občina z v Prekmurje priženjenim županom Aleksandrom Jevškom na čelu pa je bila premalo agresivna, ugotavljajo domačini, pri čemer priznavajo, da so premalo prodorni in samozavestni tudi sami.
Postapokaliptično Prvega septembra naj bi v središču Sobote v Slovenski ulici odprli prvi steampunk lokal v tem delu Evrope. Z domačinom, čigar imena mi kljub vsem soboškim zvezam ni uspelo izvedeti, predstavlja pa se kot Bunker, tako se bo imenoval tudi lokal, ga snuje ekipa mednarodnih oblikovalcev, ki s svojimi stvaritvami povsod dvignejo veliko prahu. Lokal bo prireditveni in gostinski, pivo z vsega sveta bodo točili. Zgodba je postavljena v postapokaliptično prihodnost, scenografija je podobna kot v kultnih filmih Nori Max ali pa Poštar in podobni. Torej, v nastajanju je lokal s prav posebnim ambientom, ime namreč ponazarja oblikovalski slog (steampunk) in zgodbo lokala (postapokalipsa). »Celo zgodbo smo postavili v postapokaliptično prihodnost, ko bomo preživeli redki, in mi naj bi ta prostor izkoristili kot pribežališče. Notranjost bo urejena kot filmska kulisa, kot smo jo lahko videli v že omenjenih filmih,« pravi lastnik Bunkerja. Glavna značilnost tovrstnih lokalov je, da je skoraj vse narejeno ročno in je unikatno, tudi zato ga ustvarjajo že več kot leto. |
»V letošnjem poletju se vendarle dogaja marsikaj, kar daje mestu kulturni pridih. Vse več Sobočancev se udeležuje dogodkov, ki se odvijajo v varaši, kot se temu tukaj pravi. Sočna vilica je eden od dogodkov, ki so v mestno jedro pritegnili mnogo domačinov in gostov. Videti in biti viden, srečati znance, ki jih redko srečaš, in poizkusiti kaj drugačnega so temelji, na katerih počiva Sočna vilica,« pravi Branko Farič, direktor Kompasa Pomurje, prepoznavni Sobočanec. Velik del zaslug za dogajanje v mestu gre pripisati tudi Zavodu za turizem Murska Sobota, ki s svežimi idejami kreira ali sokreira vsebino. Obuditev dvorišča za nekdanjo Faflekovo kavarno je prav tako eden od projektov, ki so zaživeli. Majhno dvorišče, na katerem boste ta mesec lahko prisluhnili skupinam, kot so domači kvartet džeZZva, ki igra etno džez, in podobnim, je pravo odkritje.
Konec poletnih počitnic pa je v Murski Soboti tradicionalno rezerviran za plesni festival Fronta, ki ga organizira priznani koreograf, kajpak Prekmurec, ki je sicer prijatelj Branka Fariča, vendar z njim nič v sorodu, Matjaž Farič in njegova ekipa. Sodobni ples bo tako mogoče v Soboti videti tako v dvoranah kot na ploščadi pred kino dvorano in na drugih javnih prostorih. Mesto bo festival, ki ima izjemen odmev v evropski strokovni plesni javnosti, gostilo že 1
