LJUBLJANA – Strokovnjak za upravno pravo Rajko Pirnat in ustavnik Andraž Teršek sta do večine predlogov SDS za reformo političnega sistema zadržana. Predloge, ki vodijo k večinskemu volilnemu sistemu, in možnost odpoklica poslanca zavračata, smiselna pa se jima zdi možnost odpoklica župana.
Za sedanji volilni sistem s preferenčnim glasom
Ob predlogu za uvedbo neposrednih volitev poslancev ustavnik Teršek ugotavlja, da se obuja ideja o večinskem volilnem sistemu. Sam je mnenja, da se ta ne prilega značilnostim slovenske družbe oziroma da ne bi pomenil boljše rešitve od proporcionalnega volilnega sistema.
Enako meni tudi Pirnat in dodaja, da je sedanji volilni sistem povsem v redu, morda bi ga lahko kombinirali s preferenčnim glasom, kar bi bilo še sprejemljivo, je dejal.
Odpoklic poslanca ne pride v poštev
Tudi možnost odpoklica poslanca po Terškovem mnenju ne pride v poštev. Poslanci imajo namreč že po ustavi reprezentativni in ne imperativni mandat. So predstavniki vsega ljudstva, zato bi morali povsem na novo vzpostaviti sistem državne oblasti in njene organizacije, da bi si lahko kaj takega privoščili, opozarja Teršek. Tudi če bi to storili, dodaja, bi morali spremeniti sistem političnega predstavništva. Morali bi reformirati parlament, uvesti nekakšen sistem regij ali pokrajin ter institucionalno urediti njihove pristojnosti, avtonomijo.
Medtem Pirnat sicer ne trdi, da je možnost odpoklica popolnoma nezdružljiva s splošnim reprezentativnim mandatom, vseeno pa ne pozna nobene urejene demokracije, ki bi imela tak postopek odpoklica urejen, ker je »mnogo preveč nevarno, da bi se urejal državni zbor kar med volitvami, torej znotraj mandata«. »Na tak način bi zelo lahko padla večinska koalicija ali pa bi si lahko vladna koalicija povečevala večino s postopnim izločanjem njim neustreznih poslancev,« je opozoril in tak ukrep ocenil za zelo tvegan.
Ukrepi za lažnive poslance
Po njegovem mnenju bi bilo za neetične poslance bolje razmisliti o neke vrste obtožbi zaradi nezakonitega ravnanja – tako bi poslanec ostal brez mandata, če bi, recimo, bil pravnomočno obsojen za naklepno dejanje. Sicer pa poudarja, da je odpoklic političen, ne pa posledica neetičnega ravnanja, in da se pojem napačno uporablja.
Teršek pa vidi možnosti tudi v varstvu pasivne volilne pravice, če se po volitvah ugotovi, da je neki poslanec pridobival volilne glasove tako, da je lagal o tem, kdo je, kakšno izobrazbo ima ipd. Po njegovem bi lahko volivci, ki so volili tam, kjer je bil tak kandidat izvoljen, namreč lahko zahtevali sodno varstvo na sodišču.
Odpoklic župana sprejemljiv
Nekaj drugega pa je lokalna raven, kjer je za oba strokovnjaka možnost odpoklica župana sprejemljiva. Teršek zagovarja možnost, po kateri bi lahko določeno število njihovih neposrednih volivcev zahtevalo ponovno referendumsko preverjanje zaupanja, ki ga ima župan med volivci, ni pa naklonjen idejam, da bi župane izvolil in razrešil občinski svet. Glede omejitve mandatov pa je Pirnat dejal, da možnosti sicer ne nasprotuje, a se mu zdi vprašljiva za lokalna okolja, kjer je malo dobrih kandidatov za župana.
Pri predlogu za spremembe, ki bi omogočile enostavnejši razpis predčasnih volitev, je Teršek mnenja, da sprememba ustave ni nujno potrebna, ker bi se ustavo dalo razlagati tudi tako, da bi do razpusta parlamenta in predčasnih volitev lahko prišli hitreje. Zadostovala bi že sprememba poslovnika državnega zbora, je prepričan.
Pirnat pa pravi, da bi enostavnejši postopek pomenil samo, da bomo večkrat šli na predčasne volitve, kar pa po njegovem ni dobro.
Glede zmanjšanja pravic funkcionarjev po izteku mandata je Pirnat dejal, da to lahko uvedejo, ne morejo pa posegati v tiste, ki so že pridobljene oziroma se v tiste lahko posega pod zelo omejenimi pogoji. »Če gre za privilegij, ga lahko ukinejo za vnaprej. Za nazaj pa je problem poseganja v pridobljene pravice.« Teršek razmislek o zaostritvi kriterijev za pridobitev nekaterih pravic podpira. Kar pa zadeva ukinjanje določenih institucij, mora biti pri tem odločilna vsebina. Zgolj to, da druge države to poznajo ali ne, pa zanj ni prepričljiv razlog. |
