Odplačala posojilo,
 a ostala brez hiše

PUCONCI – Precej prekmurskih domov se je že znašlo na dražbi, ker so se njihovi lastniki opekli s posojili, ki so jih na lepe besede slovenskih posrednikov v 90. letih prejšnjega stoletja najemali pri avstrijski posojilnici Raiffeisenbank St. Stephan. Slabo poučene jemalce posojil so dobesedno naplahtali, jih zavajali, tako da niti vedeli niso, kaj podpisujejo. Znova se potrjuje, da malemu človeku, ki pač ni tajkun, velika riba ali goljuf, vzamejo vse. Z njim so sodni izvršitelji ali rubežniki, kot jih običajno imenujemo, vedno dosledni, neizprosni. Sodniki na podlagi notarskih zapisov dejanskega stanja dolgov sploh ne ugotavljajo, ampak le podpisujejo že pripravljene predloge za izvršbe.

Vidi sreča obrnila hrbet

Koliko je vseh osmoljencev z avstrijskimi posojili, ni znano. Tega ne ve niti Vera Krivec iz civilne pobude za obrambo državljanov, ki jim poskuša po svojih močeh pomagati. Zapletli so se najčešče ob nerednem odplačevanju obrokov, po drugi plati pa tudi zaradi pomanjkljivega bančnega obveščanja o stanju dolga. Ta je zaradi vrtoglavo visokih obresti noro naraščal. Potem ko je banka ubrala sodno pot, se je ta pogosto končala s prodajo dolžnikovih nepremičnin.

Nekoč obljubljena kot sanjska so se posojila sprevračala v nočno moro. Morda jih utegnejo razkaditi ločeni sodni postopki, ki so jih nekateri osmoljenci sprožili v Gradcu. Z njimi dokazujejo nepravilnosti v postopkih sklepanja kreditnih pogodb. Prvi tak narok na graškem sodišču pričakujejo v tem mesecu.

Pri nas so sprožili postopke za ugotavljanje suma storitve kaznivega dejanja zlorabe izvršb.

Ali iskanje pravice prinaša kaj upanja tudi za družino Petra in Vide Potrbin iz Moščancev na Goričkem, katerih težavam niti po skoraj dveh desetletjih ni videti konca? Pred dobrima dvema letoma sta s sinom Denisom – medtem se je odselil v tujino – skoraj že pristala na cesti. Po napovedani deložaciji iz nekoč njune hiše so se z novim lastnikom le dogovorili, da ostanejo ob plačevanju najemnine.

Vide se mnogi Pomurci sicer spominjajo kot »delivke sreče«, kajti prav v obdobju pred upokojitvijo je prodala več srečk, ki so srečnežem prinesle milijone. Njej pa sreča ni naklonjena.

Banka bi še kar molzla

Potrbinova sta, potem ko so njuno hišo prodali na dražbi, dobila ustno zagotovilo (od kupca nepremičnine), da je njun dolg do avstrijske banke Raiffeisen poplačan. A zatem je v podjetje, v katerem je zaposlen Peter, z murskosoboškega okrajnega sodišča prišel predlog za izterjavo še nekaj več kot 6000 evrov z zamudnimi obrestmi (začenši z majem 2011) ter rubež njunih preostalih nepremičnin, še nekaj njiv in gozda. Petru od plače že več mesecev odtegujejo obroke. Sredi januarja sta iz Gradca prejela novo pošto, v kateri jima banka Raiffeisen sporoča, da ji dolgujeta še nekaj več kot 13.000 evrov. Razjasnjevanje z banko še poteka. Koliko smeta Potrbinova upati na korektnost in preglednost bančnih izračunov ob dejstvu, da se v preteklosti niso mogli uskladiti o že odplačani posojilni vsoti?

»Plačala sva že dvakrat več, kot sva si izposodila. Od kod zdaj novi zahtevki?« se čudi Vida in nadaljuje: »Ne vem več, na koga naj se obrnem. Vsem mogočim institucijam sva že pisala, pa nič. Nenehna izpostavljenost nezajezljivim bančnim apetitom nama je že krepko načela zdravje. Sama sva, niti odvetnika nimava, saj ga ne moreva plačati.« Vida od 470 evrov pokojnine za najemnino odšteje 300 evrov. Petru, ki prejema zajamčeno plačo, še od te odtegujejo za plačilo dolga.

»Kako sploh še živeti?« se sprašuje obupana Vida Potrbin.