LJUBLJANA – Pred dvema tednoma je Cerarjeva ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, vplivna članica vodstva SD dr. Anja Kopač Mrak, zagotovila, da njeni strokovni sodelavci že hitijo pripravljati »osnutek sistema odpisa dolgov tistim, ki jih je kriza najbolj prizadela«. Ta osnutek bi moral biti, tako je rekla ministrica, nared najpozneje v nekaj tednih. Že v nekaj tednih. Ministrica je pojasnila, da pri pripravi tega osnutka sistema, ki naj bi omogočil odpis, poleg ministrstva, ki ga ona vodi, sodelujejo tudi nekatera druga ter občine, nekatera podjetja in, ne nazadnje, humanitarne organizacije.
Dogovor o odpisovanju dolgov, ki se zdi ministrstvu za delo in vladi še najlaže uresničljiv, pa naj ne bi bil podoben zakonski rešitvi, za kakršno so se odločili na Hrvaškem, kjer je Milanovićeva vlada najprej sklenila sporazum z bankami in telekomunikacijskimi podjetji ter si vnaprej zagotovila tudi podporo javnih komunalnih podjetij v največjih hrvaških mestih, potem pa se lotila odpisovanja po (do) največ 4580 evrov dolga tistih državljanov, ki ne smejo imeti ne premoženja ne prihrankov, morajo pa imeti (že vsaj eno leto) blokirane bančne račune.
Združena levica (ZL) je, kajpak, še pred Kopač Mrakovo in njenim (Židanovim) SD začela pripravljati zakon (ne samo nekakšen dogovor) o odpisu dolga. ZL trdi, da bi morali dolgove odpisati predvsem tistim, ki so v težavah kot dolžniki podjetij, ki dobavljajo oziroma zagotavljajo električno energijo, plin, ogrevanje, komunalne storitve, telekomunikacijske storitve ipd. Vse bolj očitno pa postaja, da je šlo pri napovedi SD in zakonu ZL sicer za všečno, vendar demagoško zavajanje. Kot je pred časom o takšnih le navidezno človekoljubnih domislicah dejal dr. Matej Lahovnik: »Namesto da bi politika ustvarila okolje, v katerem bi posamezniki lahko sami reševali svoje eksistenčne probleme, ji očitno bolj ustreza, da sama določa komu, kako in kdaj bo obljubila odpis njegovih dolgov.« Če smo nekoliko ironični: zdaj je končno jasno, čemu sta se ZL in SD sočasno z napovedovanjem odpisa dolgov zavzela tudi za legalizacijo marihuane. Če bi državljani lahko neovirano kadili vsaj marihuano, bi težje (redkeje) opazili, kdaj vse jim politiki demagoško pihajo na dušo. |
In zakaj slovenska rešitev ne more biti podobna hrvaški? Ker bi se, če bi dolgove odpisovali na hrvaški način, menda lahko zgodile zlorabe, teh pa si na sončni strani Alp nihče ne želi. Zato pri nas odpis dolgov, če bo in ko bo mogoč, zagotovo ne bo obvezen na podlagi zakona. Kako pa v tem hipu kaže z uresničitvijo ministričine obljube, da bo osnutek sistema (dogovora) pripravljen v nekaj tednih? Usklajevanja med ministrstvom za delo ter drugimi ministrstvi, nekaterimi podjetji in humanitarnimi organizacijami za zdaj še potekajo, junija letos pa bo, je slišati, osnutek dogovora med vsemi sodelujočimi najverjetneje že pripravljen: ministrstvu za delo in socialne zadeve oziroma vladi naj bi se do takrat predvidoma le uspelo dogovoriti s podjetji, ki bodo imela za to dovolj posluha in dobre volje. Dogovoriti, prav ste razumeli, Cerarjeva vlada zgolj zaradi tega (zgolj zaradi odpisovanja dolgov tistim slovenskim državljanom, ki so v največjih socialnih zagatah) ne namerava predlagati nobenega novega zakona.
Mar to pomeni, da naše tradicionalno tako človekoljubne banke ne bodo sodelovale pri velikodušnem odpisovanju dolgov? No, njih si nihče za zdaj niti ne upa prepričevati, naj odpišejo obveznosti svojim komitentom in kreditojemalcem: najbolj optimistični (socialistični) predstavniki vladne koalicije sicer menda še vedno upajo, da bodo nazadnje tudi banke (vsaj nekatere med njimi) podprle zamisel o moratoriju ali vsaj o delnem moratoriju na obveznosti svojih najbolj socialno izpostavljenih oziroma ogroženih komitentov. Neuradno smo izvedeli, da skoraj nihče v vladi ne verjame, da bi bile banke to pripravljene storiti. V tem spoznanju pa se najbrž skriva tudi že odgovor na vprašanje, ali bo zadostno število poslancev vladnih strank vendarle pripravljeno podpreti vsaj osnutek zakona Združene levice o enkratnem odpisu dolga najranljivejšega sloja prebivalcev Slovenije.
