Pred dvema tednoma smo pisali o vladnih varčevalnih ukrepih in prekinitvah pogodb na TVS. Zdaj smo dobili še odgovore direktorja TVS ter urednikov informativnega in razvedrilnega programa. O tem, ali so vladi res pošiljali sezname honorarnih sodelavcev, je govoril generalni direktor RTVS, o aktualnem dogajanju pa medijska strokovnjakinja.
Marko Fili, generalni direktor RTVS
Kaj se dogaja, ste z vlado že dosegli kakšen dogovor?
Še vedno je enako stanje. Mi smo, kot je vlada zahtevala, s sklepom dali predlog za soglasje za sklepanje pogodb oziroma smo predlagali alternativo, da v ta namen pooblastijo programski svet, kot je tudi predvideno, da bo v prihodnje zapisano v zakonu za uravnoteženje javnih financ. Do zdaj odgovora nismo dobili, programski svet pa je vodstvu naložil izvajanje programskega načrta in zakonskih obveznosti. (Z Markom Fillijem smo se pogovarjali pred nadaljevanjem izredne seje nadzornega sveta, op. p.)
Nekateri pravijo, da vam določil zdaj sploh še ne bilo treba upoštevati?
Precej pozno, sklep je bil sprejet 8. marca, so se oglasili pravniki z mnenji, ki dajejo misliti, ali obstaja pravna podlaga za tak sklep, vendar se mi v tej fazi nismo spraševali o formalni pravni podlagi, ampak smo razmišljali v duhu spoštovanja pravnega reda in institucij. In v tem pogledu se sklep vlade, ki ureja neko področje, spoštuje oziroma se zasleduje namen, ki ga je vlada s tem sklepom imela. Težava nastane, ko pridemo v spor z drugimi določili, torej ko začne ta sklep toliko vplivati na naše delovanje, da začnemo kršiti druge zakone oziroma ne izpolnjujemo zakonskih obveznosti. Ko nastane tak konflikt, moramo pretehtati, kaj je višji pravni akt, in zakon je višji pravni akt, ki smo ga dolžni spoštovati.
Ste res vladi pošiljali sezname honorarnih sodelavcev?
Nismo. Vlada je zahtevala izključno vrsto dela in znesek, zato smo poslali to, ne pa podatkov o ljudeh.
Verjamete, da se bodo razmere uredile pred junijem, ko bodo mnogim na RTV potekle pogodbe?
Prepričan sem, da se bo zadeva rešila še pred junijem. Mi ne angažirano sodelavcev, da bi porabljali denar, ampak angažiramo avtorje, da soustvarjajo naše programe. Brez avtorjev mi tega ne moremo početi. Razumemo varčevalne ukrepe, tudi RTV ni izvzeta, tudi mi ne plavamo v denarju, pričakujemo le, da bomo to lahko naredili načrtno, da bomo lahko izbrali, katere so prioritetne naloge, in da se bomo ob morebitnem krčenju odločali glede na prioritete in ne glede na to, kdo ima pogodbo in kdo je nima.
Janez Lombergar, direktor TVS
Zakaj ste pregledali odgovore urednikov razvedrilnega in informativnega programa (pred dvema tednoma smo naslovili vprašanja o pogodbah na urednika informativnega in razvedrilnega programa, a so se odgovori zataknili pri direktorju, op. p.)? Ste jih tudi popravili?
Naša PR-služba vsa vprašanja hkrati pošlje najbolj pristojnim urednikom in meni. Mi se med seboj pogovorimo, kako odgovoriti. Nič nisem popravil, pa tudi če bi se mi kakšen del besedila zdel vreden vnovičnega premisleka, bi le povedal svoje mnenje in svetoval dopolnitev ali spremembo, nikakor pa ne bi česar koli sam popravil. Ekipa odgovornih urednikov, ki zdaj vodijo televizijo, je moja četrta in tako dobre nisem imel še nikoli. Zaupanje je popolno. A zaupanje pomeni tudi, da kolega vprašaš za mnenje. Tudi sam svoje tekste pošljem kateremu od odgovornih urednikov v premislek. Težava je nastala, ker takrat nisem imel časa, da bi pravočasno poslal. A popravil nisem ničesar.
To vprašanje se namreč zdi povezano z avtonomijo posameznih urednikov in uredništev. Kako na primer potekajo dogovori o tem, s kom boste ali ne boste podaljšali pogodbe, koliko besede imajo pri tem uredniki in koliko gre pri tem za splošne odločitve na ravni vodstva?
Za to mizo (pokaže na mizo, za katero sediva, op. p.) sedimo z odgovornimi uredniki, z mojo pomočnico in glavno producentko programov. Pogovarjamo se odprto, iskreno in dobronamerno, v prizadevanju, kako narediti bolje. Ne delujemo po principu oglate mize, kjer tisti, ki je glavni, sedi na čelu mize, najpomembnejši sogovornik na drugem koncu, drugi pa so »postrojeni« okoli. Že renesansa je prinesla okroglo mizo, ki vzpostavlja sistem enakovrednega pogovora vseh omiznikov. Ko se izmenjajo mnenja, pa se zelo jasno ve, kdo o čem odloča. Moj kolegij je moje posvetovalno telo, odgovorni uredniki imajo svoje kolegije z uredniki uredništev. Pogovarjamo se tudi o tem, kdo bo zaposlen znotraj hišnih načrtov, a na koncu za vsako uredniško-producentsko enoto posebej o izboru odloči pristojni odgovorni urednik.
Lahko že poveste, katere oddaje in voditelje bomo jeseni gotovo še gledali? So na primer Odmevi ali Na zdravje! blagovna znamka, ki se ji TVS ne bo odpovedala?
Otroci imajo v načrtu predvajanja svoj programski blok, nedeljski Živ Žav, vsakodnevne risanke; če bodo v aprilu in maju odpadala zahtevna snemanja sinhronizacij risank, ker ne moremo pogodbeno angažirati posebej usposobljenih zunanjih režiserjev, jeseni ne bomo imeli kaj vrteti. Verjamem, da ne bo tako, ker smo vladi poslali seznam najbolj nujnih oddaj, gre za projektne zadeve. Verjamem, da bo to potrjeno. Redne tedenske oddaje pa vsaj začasno še lahko nekako rešujemo s še večjimi obremenitvami zaposlenih, s sodelovanjem z akademijami, s študenti. Pri Odmevih nikomur ni padlo na pamet, da bi razmišljal, ali bodo obstajali ali ne, poleg Dnevnika je to osrednja in zelo kakovostna informativna oddaja, ki seveda v vsakem primeru ostaja. Tudi če bodo sprejeli najbolj skrajne omejitvene ukrepe, bodo informativne oddaje ostale. Oddaja Na zdravje! je pa druga reč. Nekatere stvari moraš pripravljati, nekatere pa lahko, če je za to možnost. So lahko dragocene, a niso nujne. Pri razvedrilnih oddajah piše, da bo do junija potekala oddaja Na zdravje!, od septembra pa piše le »razvedrilna oddaja za petek«, in odgovorni urednik presoja, ali bo to oddajo peljal naprej ali našel nov koncept.
Scenska prenova informativnega programa je pošteno zamujala, dočakali smo jo šele zdaj. Zakaj?
Gre za temeljito tehnološko, tehnično-produkcijsko, grafično in scensko prenovo, to je izjemno zahtevna stvar za vse sektorje. Pogosto se pojavijo težave, ne moreš predvideti, kje se bodo pojavile. Maja bo sledila še druga faza, izjemno dobro izpeljana virtualna scena za šport in kulturo po Dnevniku oziroma Odmevih.
Kaj pa ostale zamude? Mišino oddajo Je res? smo napovedovali za marec, pa potem za april …
Ta in še kakšna oddaja, na primer oddaja o gospodarstvu Točka preloma, bo morala počakati. V grafičnem oddelku je bila zdaj velik zalogaj prenova informativnega programa, preudariti je bilo treba, kaj je nujno in kaj mora malo počakati. Oddaja Je res? je bila zasnovana zelo ambiciozno, kot pogovorni šovprogram, scena je zelo zahtevna. Oddaja bo gotovo na sporedu najkasneje jeseni, to ni vprašanje.
Ksenija Horvat Petrovčič,
urednica informativnega programa
O prekinitvi pogodb: Konec marca letos sta pogodbi potekli samo dvema sodelavcema informativnega programa, ene pogodbe o programskem sodelovanju pa, žal, zaradi vladnega ukrepa ni bilo moč skleniti. Vse druge pogodbe s honorarnimi sodelavci so sklenjene do konca junija in v tem času bo nastali problem prepovedi sklepanja avtorskih pogodb za javni zavod RTV Slovenija gotovo že rešen.
O informativnem programu: Program do konca junija ne bo okrnjen.
Vanja Vardjan, urednik razvedrilnega programa
O načrtih ob ukrepih: Ukrepi še ne vplivajo na oddaje razvedrilnega programa, bi pa znali vplivati na jesensko shemo, vendar je pričakovati, da bodo do takrat zadeve na tem področju urejene.
O prekinitvi pogodb: Kot že rečeno, pričakujemo, da bodo do takrat zadeve urejene, saj naj bi uredba veljala do sprejetja rebalansa proračuna.
Sandra Bašić Hrvatin, medijska strokovnjakinja
Ali je prav, da vlada tako korenito posega v delo RTV?
Vlada ne vlada javnim servisom. Njena naloga je voditi ustrezno medijsko politiko, ki omogoča razvoj in nemoteno delovanje javnega servisa. Vlada določa pravni okvir delovanja, upravljanje in vodenje javnega servisa pa je v pristojnosti organov, ki zastopajo interese celotne družbe.
Kako je to urejeno v tujini?
Zaposleni na javnem servisu nikjer niso javni uslužbenci. Služenje javnosti pomeni odgovornost do javnosti, ne pa podložnosti do države. V zadnjih razpravah okrog sprememb zakona o RTV so v DZ nastopili številni predstavniki internih in interesnih skupin, zaposlenih na RTV, ki so zagovarjali dejstvo, da so zaposleni del javnega sektorja. Vsak medij temelji na avtorskem delu njegovih ustvarjalcev. Javni servis mora graditi spoštljiv odnos do zaposlenih, urediti njihov delovnopravni status in varovati njihovo avtonomijo in profesionalno odličnost. Sprejeti to, da na RTV obstajajo različna plačila za isto delo, je nesprejemljivo. To je način discipliniranja ljudi.
Kaj vsi ti zapleti pomenijo za program RTV in gledalce?
Gledalci in poslušalci po pravici pričakujejo, da so programi RTV najboljši. Javni servis se v takih okoliščinah mora obrniti na svoje gledalce in poslušalce ter pri njih poiskati zaveznike. RTV je prevečkrat laže stopila v dialog s politiko kakor z javnostjo. Če bo politika odločala, kdo, kje, kdaj, kako in zakaj lahko dela na RTV, potem je dolžnost nas državljanov, da zavarujemo svoje interese v javnem mediju.