LJUBLJANA – Ministrstvo za zunanje zadeve, ki ga vodi Karl Erjavec, ocenjuje, da niso izpolnjeni pogoji, da bi Milan Balažic še naprej opravljal naloge veleposlanika. V četrtek bo tako na seji vlade predlagal njegov odpoklic z mesta veleposlanika v Avstraliji. Balažic je namreč, kot je danes ocenil Erjavec ob predstavitvi dodatnih ugotovitev, ki jih je razkril izredni nadzor na veleposlaništvu v Canberri, zapravil ministrovo zaupanje. »Počutim se, kot da me je zavajal.« Dodal je še, da je Balažicu zaupal, ko mu je ta na zaslišanju ob izrednem nadzoru v Ljubljani pojasnil dogajanje ob odprtju konzulata v Melbournu, pri čemer je prisotnost obsojenega pedofila razburila številne avstralske Slovence.
Sedela za isto mizo in obedovala
Erjavec je ponovil, da uradno vabilo Nicholasu Omanu na odprtje konzulata res ni bilo poslano, kar da je pokazal tudi nadzor. Problem, ki se je pojavil, pa so bili stiki veleposlanika z obsojenim pedofilom Omanom na odprtju
Kdo je Balažic po Wikipediji? Milan Balažic je leta 1985 diplomiral iz politologije na Fakulteti za družbene vede in leta 1994 doktoriral iz sociologije kulture na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. V letih 1981 in 1982 je bil glavni urednik študentskega časopisa Tribuna in med 1982 in 1990 član uredništva Časopisa za kritiko znanosti. V času slovenske pomladi je bil član ožjega vodstva Zveze socialistične mladine Slovenije (ZSMS). Leta 1988 je bil kot predstavnik ZSMS član Bavčarjevega Odbora za varstvo človekovih pravic ter nato podpredsednik ZKS-SDP (Stranka demokratične prenove), kjer je z Borutom Pahorjem vodil liberalno krilo. Leta 1990 je bil na prvih demokratičnih volitvah izvoljen za poslanca v slovenski parlament. Balažic je bil ustanovitelj in prvi predsednik slovenske Diplomatske akademije. Predaval je na diplomatskih akademijah v Evropi, Aziji in Avstraliji. Ukvarja se tudi s pisanjem člankov in kolumn. Njegova področja delovanja so politična zgodovina, politična filozofija, psihoanaliza in epistemologija.Od leta 2011 je veleposlanik Republike Slovenije v Avstraliji, Novi Zelandiji, Indoneziji in pri Zvezi držav Jugovzhodne Azije (Asean). |
konzulata. Naknadno se je namreč izkazalo, da sta z Omanom sedela skupaj za častno mizo in tudi obedovala skupaj. In to kljub temu, da je Balažic ministru vseskozi zatrjeval, da je za mizo z njim sedel le tedaj, ko je čakal na govor. Erjavec je pojasnil, da so pozneje dobili veliko informacij in dokazov, da ni tako.
»Na odboru na zunanjo politiko – in tudi meni kot pristojnemu ministru za zunanje zadeve – je ves čas zagotavljal, da se to ni zgodilo in da je za mizo sedel le ko je čakal, da je prišel na vrsto za nagovor Slovencem, ki živijo v Avstraliji. Ko je bil nadzor zaključen (nanašal se je le na uradno vabilo), smo prejeli nekatere izjave in dokaze (fotografije), ki jasno dokazujejo, da je Balažic dejansko sedel za častno mizo skupaj z Omanom,« je povedal Erjavec.
Za odpoklic se je Erjavec odločil tudi zaradi številnih protestov slovenskih organizacij in izseljencev v Avstraliji. Avstralski Slovenci so sicer ministru pa tudi premierk Alenki Bratušek in predsedniku republike Borutu Pahorju, ki je pristojen za odpoklic veleposlanika, poslali številna protestna pisma zaradi Omanove udeležbe na odprtju konzulata.
Naj spomnimo: pri nas smo razkrili, da Balažic ni govoril resnice, v članku Afera Oman: bivši častni konzul Balažica postavil na laž
.
Razkrite laži
Poleg tega je dodatni nadzor še pokazal, da Balažic ni poročal ministru o stikih z Omanom, kar je po zakonu o zunanjih zadevah dolžan storiti. Balažic naj bi bil celo dejal, da stike z Omanom vzdržuje po navodilu slovenske vlade, medtem ko Erjavec razkriva, da mu tega nobeden iz slovenske vlade ni naročil.
O novih ugotovitvah in odpoklicu je Erjavec govoril tudi s predsednikom republike Borutom Pahorjem, ki se je strinjal, da Balažic ne uživa več zaupanja. Veleposlanika so včeraj obvestili o odpoklicu, poslali pa so mu že tudi depešo.
