Odlikovano kmetijo po požaru že obnavljajo

MARIJA REKA – Zaradi prizadevnosti gasilcev ognjeni zublji niso zajeli drugih gospodarskih poslopij in obeh hiš na kmetiji. Lobnikarjevi so v nesreči – že tisti večer, ponoči, zjutraj in vse naslednje dni – zares spoznali prave prijatelje.

Brat bratu gasilec

»Bilo je nekaj minut čez sedmo zvečer. Naenkrat je zmanjkalo elektrike. Mama je odšla iz hiše, in ko se je vrnila, je povedala, da se nekaj kadi. Ko je ven pohitel oče, je videl, da gori. Jaz sem bil pri sosedih, pet minut od doma, a ko sem po telefonskem klicu prihitel domov, je bil plamen že zelo velik,« o črnem četrtku pove 40-letni gospodar Milan Lobnikar.

Na veliko srečo je pri hiši hidrant, zato sta se z očetom Dragom lahko takoj lotila gašenja, medtem pa so bili o požaru obveščeni tudi gasilci. Prvi je na prizorišče prihitel Milanov brat dvojček Dragec, policist in gasilec, ki živi v gasilskem domu v Preboldu. Še pred gasilci so na pomoč prišli sosedje. »Iz gorečega objekta smo rešili 27 glav živine, traktor, nakladalke in nekaj druge kmetijske opreme. Živino, razen ene krave, ki je ob požaru nesrečno padla in se zadušila, ter nekaj bikov, ki smo jih naslednji dan oddali, imamo trenutno na več krajih na domačiji,« je dodal Milan.

Pri gašenju in varovanju objektov je sodelovalo več kot 130 gasilcev, vzrok požara pa naj bi tičal v električni napeljavi, so ugotovili v preiskavi. Škodo so ocenili na okrog 180.000 evrov, a najverjetneje bo še večja. Vsekakor zelo hud udarec za visokogorsko kmetijo, kjer se preživljajo z govedorejo in lesom. Čeprav je bila zavarovana, bo zmanjkalo še veliko tisočakov, preden bodo vzpostavili stanje, kakršno je bilo pred katastrofo.

»Eno uro po odhodu forenzikov smo že začeli na polno delati. Tisti in naslednji dan smo odstranili, kar smo morali, gasilci so oprali požarišče. Sledil je dan za premislek, kako naprej. Sklenili smo, da bomo najhitreje našli rešitev in streho nad glavo za živino, tako da ohranimo stari del ter ga nadgradimo z novim. V nekaj dneh smo se rekonstrukcije tudi lotili. Po zaslugi župana Vinka Debelaka, ki je tudi sam gradbenik, smo hitro dobili izvajalca in vse potrebno za začetek del. Nad celotnim hlevom, ki smo ga tudi malo dvignili, je že narejena plošča in že zidamo. Upamo, da bomo objekt pokrili še pred zimo in tako zagotovili normalne razmere za živino, ki je zdaj razseljena po več koncih kmetije,« je še razložil Milan in odhitel pomagat zidarjem.

Kmetija je bila orožarna

Oče Drago, ki ne more skriti rosnih oči, je ob tako hitri obnovi le nekoliko pomirjen. Ponosen je na sina, ki mu je pred desetimi leti predal vajeti kmetije, in hvaležen sosedom ter vsem drugim, da jim pomagajo v teh težkih trenutkih. »Imeti ljubečo družino, dobre sosede, prijatelje in sorodnike je nekaj najlepšega. Noben denar ne more zamenjati tega. V nesreči se tega še toliko bolj zavemo,« je dejal.

Na Lobnikarjevi domačiji sicer v slogi živijo in delajo tri generacije. Poleg 67-letnega očeta Draga in mame Bronke je tu sin Milan z ženo Moniko in tremi otroki: najstarejšo Tejo, ki že študira, Jernejo in najmlajšim, osemletnim Matijo, za katerega Milan upa, da nekoč prevzame kmetijo.

Imajo okrog 70 hektarjev površin, večina je gozdnih, nekaj je travnikov in njiv, ki pa so izpostavljene divjadi, zlasti divjim prašičem, ki so se razmnožili čez vsako mero in povzročajo veliko škodo. Drago velja za zelo umnega kmeta, za katerega bi lahko rekli, da je motor napredka v Mariji Reki, saj je izjemno dejaven v okolju in tudi svetnik v občinskem svetu občine Prebold.

Domačija je prispevala pomemben delež tudi k osamosvojitveni vojni, saj je v letih 1990 in 1991 žalska teritorialna obramba tam skrivala svoje orožje. O domoljubnosti družine pričata spominska plošča Zveze veteranov vojne za Slovenijo na pročelju hiše in listina Slovenska družina, ki so jo Lobnikarjevi prejeli za svoj pogum. Zdaj skupnost Lobnikarjevim vrača, kar so oni dobrega storili zanjo.