Odkrijte zaklad Novic, najdite 10.000 evrov!

LJUBLJANA – V tako težkih in negotovih časih Slovenci vse od osamosvojitve še nismo živeli. Negotovih za službo, za prihodnost nas in naših otrok, vraga, še za poletje se je zdelo, da ni bilo gotovo, ali bo ali ga ne bo v naše kraje. Ampak nekaj pa letos, po sedmih letih premora, vendarle zagotovo spet bo – zaklad! Vreden je 10.000 evrov, v bonih Mercatorja, kar menda zadošča vsaj za leto dni hrane, na Slovenskih novicah pa smo ga skrili nekje v Sloveniji. Čaka na vas, spoštovane bralke in bralci, da ga najdete. Na razpolago vam dajemo dva tedna, pri iskanju pa vam bomo pomagali z namigi. Trinajst se jih bo zvrstilo v našem časopisu, vsak dan, razen v nedeljo, po eden. Prvi je že pred vami, z zadnjim si boste lahko pomagali v soboto, 22. junija.

Planica in Strunjan

Lov za zakladom vam bomo torej olajšali, ne kanimo pa vam prehitro razkriti skrivališča. Kajti, mar tako iskanje ni napeta, adrenalina polna igra, v kateri lahko sodelujete čisto vsi, mladi in malo manj mladi, edini pogoj je, da ste slovenski državljani!

Spomnimo se obeh poprejšnjih lovov za skritim zakladom, oba smo izpeljali še v času tolarjev.

V sredo, 21. septembra 2005, je bilo pod planiško velikanko napeto kot v kriminalki. Dve skupini iskalcev sta strli namige in ugotovili, da je zaklad skrit blizu znamke takratnega svetovnega rekorda v poletih, 239 metrov. Hitrejši so bili domačini iz Kranjske Gore, člani sorodstveno povezanih družin Nučič in Kerštajn-Seršen, Greta, Teja in dveletni Jon, so našli v tla zapičen količek, pobarvan v rdečo, rumeno in belo, pod njim pa rdečo škatlico s čekom za 10 milijonov tolarjev. Drugouvrščeni je svojo žalost razkril na spletni klepetalnici: »Zamudil sem približno 10 sekund. Ni mi preostalo drugega, kot da sem odšel na kraj, kjer je bil ček, in si za spomin vzel količek.«

Najditelji so denar koristno porabili za obnovo domovanja, 500.000 tolarjev pa so dobrosrčno namenili v naš Sklad Ivana Krambergerja za pomoč rojakom v stiski.

Slabo leto zatem smo zaklad preselili z Gorenjskega na Primorsko. Na Češkem, v Pragi rojeni, a od ranih let v Ljubljani živeči Milan Slunečko je zbiral namige, jih premetaval dan in noč, in določil – kraj. Soline v Strunjanu. Tam ni bil sam, jutranji mrak so tisto junijsko soboto predirali snopi deseterih baterijskih svetilk prav tako vnetih iskalcev. »Šel sem na sprehod okrog solin. Hodil sem po pločniku in kar potegnilo me je k pokrovu kanalizacije, ki je molel iz zemlje – ta se je očitno močno sesedla. Spustil sem se na kolena, kakor je narekoval drugi namig, in v razpoki uzrl kamen ter za njim plastično škatlico. Odprl sem jo – tam je bil ček.«

Milan Slunečko je takrat tudi napovedal, kaj bo z nenadejanim dobitkom: ustanovil svoje podjetje.

Sledite namigom!

Zaklad tokrat ni gotovinski, verjamemo pa, da zato ni nič manj mamljiv. Torej, kako do njega? Tako, kot je to uspelo Kranjskogorčanom in Ljubljančanu: vsak dan preberite namig in ga povežite s prejšnjimi. Lahko, da se šesti namig navezuje na petega, lahko, da na drugega, lahko, da bo postal jasen šele v povezavi z desetim. V vsakem primeru se bo z zadnjim, s trinajstim namigom, slika razkrila. No, ja, vsaj morala bi se vam.

Morda vam bo uspelo zaklad odkriti že prej. Ne glede na to, po katerem namigu ga boste locirali: vsak delovnik, torej od ponedeljka do petka, do 15. ure ga lahko prinesete v uredništvo Slovenskih novic na Dunajski 5 v Ljubljani. Če je ura že pozna, pač pridite naslednji dan. Saj zaklada vam ne more nihče več vzeti. Zadnji dan, ko lahko prinesete zaklad v naše uredništvo, je ponedeljek, 24. junij, do 15. ure. Če ga do takrat ne bo nihče našel, ga bomo spet skrili v naslednji igri Kdor išče, ta najde!

Zdaj pa na delo!

In če že razmišljate, kje bi se skrival zaklad – ali ste prepričani, da Gorenjska in Primorska res ne prideta več v poštev, ker smo ga tja že skrili?!