Odkar je prišla Mateja, krave dajejo več mleka

Zadnji trenutek, bi rekli, saj so se konvencionalni mlečni kmetje po ruskem embargu na uvoz hrane iz EU znašli v hudi stiski. Odkupna cena mleka je v Sloveniji padla z zadovoljivih 36 centov na sramotnih 26. In nič ne kaže, da bo kaj kmalu šlo na bolje, iz Nemčije poročajo, da so kmetje zaradi nizkih odkupnih cen čez noč izgubili polovico letnega prihodka.

Inženir živilske tehnologije, 28-letni Janez Škrjanec, nam pove: »Nekaj časa sem razmišljal, travnike, pašnike in polja imamo na dokaj strmih terenih, v klasični pridelavi in prodaji ne bomo nikoli konkurenčni, saj, kot pravijo, je pri nas v Čužnji vasi ravnina prislonjena na breg.« Obiskal je nekatere kmetije v Avstriji, kjer je prireja senenega mleka na hribovskih kmetijah že nekaj časa uveljavljena. Gre za pridelavo te bele življenjske tekočine na tradicionalni način, da krave pozimi krmijo izključno s travinjem, se pravi s senom, otavo, otavičem... in žiti, poleti pa so na paši. Na seneni kmetiji tako ni značilno ostrih vonjav po silaži in krmnih mešanicah.

Seno kravam pade z neba

Kmetija pri Škrjančevih je stara vsaj 150 let. Na danes obnovljeni domačiji na 450 metrih nadmorske višine obdelujejo 15 hektarov lastnih pašnikov, travnikov in njiv, še 30 hektarov zemljišč imajo v najemu. Kot pove mladi gospodar, trenutno molzejo 35 krav, zraven je skoraj prav toliko mladih telet. Toda preusmeritev konvencionalne mlečne kmetije v pridelavo senenega mleka ni tako preprosta. »Stvari smo res dobro premislili, pa nas je vseeno malce presenetilo.« Janez je mladi prevzemnik kmetije, za kar je od države pridobil dobrih 30.000 evrov. »Vse sem vložil v ureditev senika, kjer smo morali vgraditi dvigalo za podajanje sena kravam. Sena za toliko živine danes ne moreš vsako jutro in vsak večer nametati z vilami. Poleg tega smo morali zgraditi sušilnico za seno in sirarno, vse skupaj nas je stalo 200.000 evrov.«

Ko nam je razkazal hlev, so krave v prosti reji, kar pomeni, da niso v njem nikoli privezane, veselo mulile ostanke sena in prežvekovale. Janez je stopil v malo večje vedro ob stebru in se s pritiskom na gumb dvignil v podstreho, tam sedel v dvigalo na tirnicah, z jeklenim pajkom segel po seno in ga nasul kravam, ki so vajeno spremljale veliko kepo, ki se je spustila z neba. Avtomatizacija je nujna: »S pripravo sena oziroma travinja, spravilom, sušenjem... je nekoliko več dela kot s silažo, toda na drugi strani gre manj časa za krmljenje. Za pripravo krmne mešanice smo porabili vsak dan vsaj dve uri.«

Mleko diši, maslo 
bolj rumeno

A kmetija ne more zaživeti brez dobre gospodinje, Janez je pred dvema letoma pripeljal na posestvo 28-letno medicinsko sestro Matejo. Vajena dela z domače kmetije se je takoj znašla ter se poglobila v pripravo sira in jogurtov. V sirarni, kjer danes pridelajo poltrdi sir, sveži sir, raznolike jogurte, skuto, smetano in maslo.

Mateja nam je razkazala sirarno, videli smo, kako nastajata skuta in maslo, ter se za nekaj minut ustavili v zorilnici, kjer nam je prikazala del delovnega procesa pri pripravi večjih in manjših sirnih hlebcev. Prijela je manjšega, rahlo prekritega s plesnijo, ga potisnila pod curek hladne vode, očistila s krtačko ter položila nazaj na leseno polico.

Krave trenutno v povprečju dajo okoli 22 litrov mleka na dan, kar pomeni, da je letna laktacija posamezne 7500 litrov na leto, skupaj torej okoli 250.000 litrov na leto.

Kot pove Janez, ga trenutno za predelavo doma porabijo slabih 5000 litrov na mesec ali slabo tretjino vsega pridelanega, preostalo prodajo prek zadruge po omenjeni prenizki ceni. »Predelava mleka in proizvodnja mlečnih izdelkov pomenita, da smo s sirom, maslom, jogurti in drugim odkupno ceno tretjine mleka dvignili na en evro.« Surovo mleko prodajajo po en evro, pollitrski jogurt po 1,20 evra, 250 g masla stane 3 evre. Izdelke razvažajo naokoli, imajo svoje stranke, del prodajo tudi na tržnicah. Prodajno mrežo so uspešno razvili v pičlih dveh letih: »Veliki sistemi nas ne zanimajo, kot opažamo, lahko izdelke prodamo, če nam ljudje zaupajo, na tem delamo in se trudimo,« pove Janez. Seneno mleko zlahka dosega določene kakovostne parametre, hkrati pa je mnogo bolj primerno za predelavo. »Z lahkoto ga sirimo, ima odličen vonj, maslo pa je bolj rumeno, tako kot je bilo včasih na tradicionalnih kmetijah,« pove Mateja in mimogrede povonja sveži sir: »Aha, še malo, pa bo.«

Čredo bodo zmanjšali

Omenjenih 250.000 litrov se sliši veliko, toda ob trenutni odkupni ceni slabih 28 centov za liter to pomeni 70.000 evrov prihodkov na leto. Več kot polovica je stroškov, kar pomeni, da je dohodek skromen, morda za poldrugo plačo.

Škrjančevi so s senenim mlekom dvignili dodano vrednost proizvodnje: »Hkrati pa so krave bolj zdrave, se bolje počutijo in imajo daljšo življenjsko dobo.« Pred nas je pomolil pest zbaliranega sena in pest zgodaj pokošenega ter lepo posušenega travinja: »Vidite, kako je tole zeleno in bogato s peresi in kako je ono drugo revno, le stebla. To je ključna razlika.« Dela je veliko, trenutno proizvodnja omogoča štiri delovna mesta, sirarna je postala malce pretesna. »Če bo šlo tako naprej, bomo kmalu potrebovali še enega sirarja.« Kljub temu bodo čredo malce zmanjšali. »Razmišljamo o vzporednem mesnem programu, se pravi pridelavi senenega mesa.«

Mateja in Janez sta tako našla nišo v izjemno krutem okolju v Sloveniji, kjer so kmetje v nezavidljivem položaju; po eni strani je večina kmetij premajhnih in zato nekonkurenčnih, po drugi pa nimamo razvitega avstrijskega modela, kjer hribovske kmetije denimo prejemajo dvojno subvencijo, hribovsko in za krmljenje s senom. Hkrati je odkupna cena senenega mleka na Tirolskem od 52 do 58 centov, o čemer lahko naši kmetje le sanjajo. Pa vendarle je vredno nekje začeti, tudi če se je to zgodilo v Čužnji vasi. Janez Škrjanec nam je pokazal razliko med bogatim, kakovostnim senom (levo) in običajnim, baliranim. Mateja Škrjanec z velikim kolačem sira iz senenega mleka Ko se koža sira naguba, jo očistijo s krtačko pod curkom vode. Mali kolač senenega sira »Še malo mora stati, pa bo.« Janez in Mateja sta ustvarila mlečno-sirarsko kmetijo in tako našla svoj prostor pod soncem. Škrjančeve krave pozimi jedo seno, poleti se prosto pasejo.