LJUBLJANA – Odhajajoča ministrica Stanka Setnikar Cankar trdi, da je bila postavljena pred sramotilni steber in da njeni honorarji, ki jih je prejemala poleg svoje redne plače, niso del proračunskih sredstev. »Rada bi poudarila to, kar je bilo v sporočilu KPK napačno predstavljeno. To ni davkoplačevalski denar, to ni denar iz proračuna. To so sredstva, ki smo jih zaslužili na trgu,« je dejala v včerajšnjih Odmevih.
Štrukelj na okopih Glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) Branimir Štrukelj je v današnjem odzivu na primer ministrice za izobraževanje v odstopu Stanke Setnikar Cankar pozval pristojne, naj raziščejo vse vidike zaslužkarstva nekaterih posameznikov v javnem sektorju. Izrazil je pričakovanje, da bo politika namesto politične histerije in rokohitrstva pripravila sistemske izboljšave. Štrukelj je na novinarski konferenci poudaril, da v Svizu od pristojnih terjajo pojasnilo, kaj se je dogajalo v posameznih javnih zavodih in kdo je odločal o toku denarja. Prav tako naj po njegovih besedah pojasnijo povezave med zasebnimi podjetji in zaposlenimi v javnem sektorju. Pri tem je Štrukelj podprl napoved ministra za javno upravo Borisa Koprivnikarja, da bodo javni uslužbenci, javni zavodi in organizacije v prihodnje podvrženi stalnemu pregledu, hkrati pa bo zagotovljena transparentnost plač, transferjev in prihodkov. Po besedah glavnega tajnika Sviza so v boju proti zaslužkarstvu nujne tudi zakonodajne spremembe. Prvo priložnost Štrukelj vidi že v pripravi novega visokošolskega zakona. Po njegovih besedah je zato nesprejemljivo, da bi predstavnika zaposlenih v upravnem odboru univerze, kot predvideva koncept zakona, izbiral senat in ne zaposleni. S tem bi se na škodo zaposlenih okrepil nadzor nad izbiro posameznikov, ki bodo nadzirali tok denarja. Razlaga Setnikar Cankarjeve, da njeni avtorski honorarji izhajajo iz tržnih dejavnosti in ne proračunskih sredstev, Štruklja ni prepričala. Po njegovih besedah je namreč nesprejemljivo, da privilegirani posamezniki javno izobraževanje in javni sektor nasploh jemljejo zgolj kot ozadje svojega zaslužkarstva. Če želijo to početi, naj ustanovijo zasebne fakultete, je dodal. Štrukelj je dejal, da Sviza ni zmotil le primer ministrice v odstopu, ampak tudi nerazumljivo visoki dohodki z naslova avtorskih in podjemnih pogodb nekaterih drugih posameznikov v izobraževanju. Izpostavil je primer direktorja novomeškega šolskega centra Štefana Davida, ki je po podatkih iz Supervizorja od leta 2003 poleg plače zaslužil še nekaj manj kot 346.780 evrov. Glede domnevno nerazumljivo visokih dohodkov finančnega ministra Dušana Mramorja v času, ko je služboval na ljubljanski ekonomski fakulteti, je Štrukelj napovedal, da bo zadevo komentiral šele, ko bodo znana dejstva. Opozoril pa je, da bi moralo v primeru razkritja podobnih zadev kot pri Setnikar Cankarjevi priti tudi do enakih reakcij. Štrukelj je še poudaril, da zaslužkarstvo elite v izobraževanju dodatno potrjuje, da krizo plačuje večina zaposlenih v izobraževanju, ki dela trdo in odgovorno ter se je v zadnjih šestih letih zaradi varčevanja morala odpovedati delu svojih dohodkov. Po njegovih besedah do takšnih anomalij prihaja tudi zaradi neustreznega plačila kakovostnega dela v javnem sektorju. STA |
Na tezo sindikata, ki pravi, da bi lahko za pet tisočakov, ki jih je dodatno prejemala vsak mesec zadnjih 12 let zaposlili štiri docente, Setnikar Cankarjeva odgovarja, da je šlo za specifično obdobje in da njihove simulacije, ki pravijo, da bi morala delati še dodatno 18 ur na dan, ne držijo. Pojasnjevala je tudi, kako je fakulteta služila na trgu: »To so svetovalna, dopolnilna dejavnost, izredni študij in projekti, ki jih dobimo na državni ali mednarodni ravni. Vsakdo, ki se ukvarja s temi projekti, ve, kako težko je zaslužen ta denar.«
Vse za Setnikar Cankarjevo?
Pri KPK danes pojasnjujejo, da je Fakulteta za upravo Univerze v Ljubljani v letih 2013 in 2014 iz virov, ki niso posredni in neposredni proračunski uporabniki, prejela približno 50.000 evrov, »in sicer 23.939,24 evra leta 2013 ter 26.447,51 evra leta 2014. V teh zneskih so zajeta vsa nakazila Fakulteti za upravo, ki niso nakazana s strani proračunskih uporabnikov, prav tako znesek ne vsebuje vračil depozitov s strani komercialnih bank. Iz tega sledi, da se je Fakulteta za upravo v omenjenih letih financirala iz javnih sredstev, iz tržne dejavnosti, opravljene za javni sektor in plačane z javnimi sredstvi, ter iz 50.386,75 evrov sredstev, ki nimajo izvora v posrednih ali neposrednih proračunskih uporabnikih.« Podatke za pretekla leta še preverjajo.
In koliko je Setnikar Cankarjeva zaslužila v letu 2013 in 2014? Podatki Supervizorja kažejo, da je leta 2013 zaslužila 33.145,78 evra, vse prejemke je dobila od Fakultete za upravo, leta 2014 pa je od Fakultete za upravo prejela honorarje v znesku 18.941,39 evra, kar skupno znese 52.087,17 evra. To pomeni, da naj bi po interpretaciji Setnikar Cankarjeve Fakulteta za upravo za njene honorarje namenila vse in še več, kar je zaslužila s tržno dejavnostjo.
Fakulteta za upravo je v teh dveh letih prek avtorskih in podjemnih pogodb fizičnim osebam nakazala 656.025,15 evra.
