LJUBLJANA – Državo je v zadnjem času doletelo več obveznosti, po katerih bo morala zaradi preteklih zgrešenih odločitev politike vračati odvzete pravice ali pa tudi izplačati odškodnine. Pravnik Rajko Pirnat ob tem meni, da je »skrajno malo verjetno«, da bi bilo pri tem zaradi napačnih odločitev mogoče izterjati odgovornost od kogar koli.
Štiri vrste odgovornosti
Po Pirnatovih pojasnilih v pravu obstajajo v glavnem štiri vrste odgovornosti – politična, odškodninska, kazenska in disciplinska. V zadnjem primeru, ko bo morala država delu upokojencev zaradi neustavnosti določb o znižanju pokojnin, ki se izplačujejo iz proračuna, celo vrniti razliko, bi lahko po mnenju Pirnata terjali kvečjemu politično odgovornost, ne pa tudi drugih. Sam namreč dvomi, da bi lahko komur koli dokazali kakšno drugo odgovornost razen politične, zlasti zato, ker ni jasno, ali je v tem primeru sploh nastala škoda. »Omenjene deleže pokojnin bi namreč država morala tako ali tako plačati,« pravi.
Politična odgovornost pa je bila v omenjenem primeru po mnenju Pirnata z menjavo vlade deloma že uveljavljena. Res je tudi, da so poslanci, ki so glasovali za zakon za uravnoteženje javnih financ in je povzročil omenjeno protiustavno stanje, še vedno v DZ, pravi Pirnat. Ob tem opozarja, da bi se morali tisti, ki so sprejemali omenjeni zakon, bolj pozanimati o pravni dopustnosti nekaterih rešitev iz zakona.
Za škodo, ki je nastala zaradi izbrisa, je kriva država
Podobno težko bi odgovornost (razen politične) po besedah Pirnata lahko terjali od kogar koli v primeru izbrisanih. Tem bo morala namreč država izplačati odškodnino zaradi nezakonitega izbrisa. »Za škodo, ki je nastala zaradi izbrisa, je kriva država, dvomim pa, da bo lahko pri tem uveljavljala kakršno koli odgovornost oseb, ki so bile odgovorne za izbris. Osebno menim, da to ne bo mogoče, posebno zato, ker se je stvar zgodila že pred toliko časa, da je splošna odškodninska odgovornost najverjetneje že zastarala,« pravi.
