LJUBLJANA – Odbor DZ za pravosodje je določil besedili novel zakona o sodiščih in zakona o sodniški službi in ju pripravil za drugo obravnavo na plenarni seji DZ. Še pred tem je na predlog koalicije iz novele zakona o sodniški službi črtal prvotni predlog, da se starost, pri kateri lahko nekdo postane sodnik, z zdajšnjih 30 zviša na 35 let.
Sprejeli vsa dopolnila
Pri noveli zakona o sodiščih so člani odbora sprejeli vsa dopolnila, ki jih je k noveli predlagala koalicija. Pri tem so v novelo vnesli tudi nekatere pripombe, ki jih je podala zakonodajno-pravna služba DZ, a ne vseh.
Predstavnica te službe Katarina Kralj je tako opozorila, da dopolnila nekatere njihove pomisleke odpravljajo, ne pa tudi dveh zelo pomembnih. Prvi je, da bi lahko nadzorna komisija, ki bo delovala na ministrstvu za pravosodje, po predlagani ureditvi prekomerno posegala v sodno vejo oblasti. Drugi pomislek pa se nanaša na prenos odločanja zadev na prvi stopnji v upravnem sporu z vrhovnega na upravno sodišče. Služba namreč opozarja, da primere, ko vrhovno sodišče na prvi stopnji odloča v upravnem sporu, določa več drugih zakonov, ki bi jih bilo zato treba ustrezno spremeniti. Minister za pravosodje Senko Pličanič se je s tem strinjal in ocenil, da bi bilo novelo smiselno ustrezno popraviti z dopolnili na plenarni seji DZ.
Starostna meja za sodnike
Na manj strinjanja so naletela opozorila zakonodajno-pravne službe o možnosti prekomernega poseganja nadzorne službe v sodno vejo oblasti. Vinko Gorenak (SDS) je dejal, da bo službo itak vodil sodnik, prav tako pa bo vsaka končna odločitev še vedno v rokah sodstva, »ki pa bo tako ali tako odločilo tako, kot odloča že 22 let«. Zato se mu zdi takšna ureditev celo premalo.
Da ne bo šlo za pretirano poseganje ene veje oblasti v drugo, po besedah Maše Kociper (PS) jamči že samo ime službe. Ime »služba za nadzor organizacije poslovanja sodišč« že samo po sebi kaže, da bo služba nadzirala sodno upravo in ne bo posegala v delo sodnikov, je dejala.
Iz novele zakona o sodniški službi so poslanci na predlog koalicije črtali prvotni predlog o zvišanju starosti, ko lahko nekdo postane sodnik. Po besedah Ljubice Jelušič (SD) je namreč bolj kot starostna meja pomembno to, koliko izkušenj ima tisti, ki želi postati sodnik, zato bi bilo po njenih besedah bolj smiselno, da bi, če bi že kaj spreminjali, zaostrili te pogoje. Rihard Braniselj (DL) pa je dodal, da zaostrovanje tako ali tako ni smiselno, saj glede na dogovor, da se bo število sodnikov zmanjševalo, razpisov za nove sodnike sploh ne bo.
Gorenak je takšno mnenje ocenil kot »tralala«
Je pa v noveli ostala določba, po kateri se sodniku zniža plača za 20 odstotkov, če bo iz dveh zaporednih ocen, ki se bosta izdelali vsaka tri leta, izhajalo, da sodnik ne izpolnjuje pogojev za napredovanje. Zakonodajno-pravna služba DZ je sicer ocenila, da bi lahko bila takšna določba neustavna, saj da je ustavno sodišče že pred leti odločilo, da so sodniške plače ustavno varovane.
Vinko Gorenak (SDS) je takšno mnenje ocenil kot »tralala«. »Kdo pa jamči kaj delavcu? Katera ustava mu pa jamči plačo, ko dela za 400 evrov,« se je vprašal. Maša Kociper (PS) pa je dejala, da je sama pred dilemo, ali je rešitev, ki dovoljuje znižanje plače sodniku, res prava, a dodala: »Se pa tudi sama sprašujem, kakšni so sploh vzvodi, da posamezne sodnike prisilimo k večji učinkovitosti.«
Člani odbora so sicer zavrnili dopolnila, ki jih je predlagala stranka SDS, med drugim tudi dopolnilo, po katerem sodniki in tožilci še štiri leta potem, ko bi jim prenehala funkcija, ne bi mogli postati odvetniki. Odbor za pravosodje je danes DZ sklenil še predlagati, naj obe noveli uvrsti na naslednjo redno sejo DZ.
