20. decembra ob pol enajsti uri se je na Roški cesti v Ljubljani zbrala skupina državljank in državljanov. V njihovem imenu je akademik Jože Pirjevec prebral nekaj zahtev. Prva je govorila, naj vlada nemudoma odstopi. Druga točka od vlade zahteva, naj javnost nemudoma seznani z identiteto provokatorjev, ki so na nedavnih protestih izzvali nasilje. Tretja točka pa, naj vlada zagotovi, da demonstranti na bodočih zborovanjih ne bodo izpostavljeni nasilju. Na demonstrante so naslovili poziv, naj ne nasedajo provokatorjem.
Odbor in odbor
Skupina ljudi se je zbrala na kraju, ki je nabit s simbolnimi pomeni. Hkrati pa si je skupina nadela ime Odbor za pravično in solidarno družbo. Beseda odbor seveda jasno asociira na neki drug odbor iz nekega drugega časa. Na Odbor za varstvo človekovih pravic, ki je leta 1988 – tudi na Roški cesti – organiziral proteste v podporo četverice, katere član je bil sedanji predsednik vlade Janez Janša.
Odbor za varstvo človekovih pravic je bil omrežje skoraj vseh civilnodružbenih omrežij, ki so bila ob koncu 80. spletena v Sloveniji. Odbor iz leta 1988 je bil nekakšno superomrežje. Nastal je lahko zato, ker so se posamezniki pred tem povezovali v številne iniciative – od peticij, društev, do časopisov, revij, gibanj …
Kaj pa Odbor za pravično in solidarno družbo? V pisani in številni združbi najdemo tudi nekaj veteranov Roške iz leta 1988. Mile Šetinc – 1988. je bil urednik Sobotne priloge Dela, pred tem pa urednik Mladine – je bil med prvimi ustanovitelji Odbora za varstvo človekovih pravic; pravzaprav je bil zraven, ko se je omrežje imenovalo še Odbor za varstvo pravic Janeza Janše. Spomenka Hribar je bila avtorica predloga, naj se odbor čim bolj razširi in oblikuje kolegij, v katerem bodo zbrani ljudje iz čim širše palete civilnih pobud. Igor Vidmar je bil leta 1988 glavni organizator manifestacij odbora. Na Kongresnem trgu je postavil oder, ozvočenje in pripeljal ansamble, ki so pritegnili 30.000 ali 40.000 ljudi. Matevž Krivic je bil pravno srce odbora, v skupščini pa je kot član posebne preiskovalne komisije uspešno dokazal, da je bil zaupni vojaški dokument, ki je bil corpus delicti procesa proti četverici, protiustaven in protizakonit.
Keber zdravil Janšo
Rado Riha je leta 1988 v odboru skupaj s Slavojem Žižkom predstavljal danes svetovno priznano ljubljansko šolo teoretske psihoanalize, dr. Dušan Keber pa je bil tedaj osebni zdravnik Janeza Janše. V nekem trenutku ga je zaščitil tako, da ga je hospitaliziral na kliniki Trnovo, ki jo je vodil.
V odboru, ki je 20. decembra ljudi vabil nazaj na Roško, je še nekaj ljudi, ki so leta 1988 delovali v pomembnih delih civilne družbe, vendar jih ne moremo neposredno povezati s kolegijem odbora, ki ga je vodil Igor Bavčar. Ker pa je od 1988. minilo že skoraj četrt stoletja, je razumljivo, da so se postave spremenile.
Zelo narobe pa bi bilo, če bi trdili, da ima omrežje, ki poziva na Roško decembra 2012, isti genotip kot omrežje iz leta 1988. Novi časi, nova omrežja.
