LJUBLJANA – »Račun in potrdilo o plačilu mora biti. Če mi ga date, v tistem trenutku umaknem tožbo. Pa še stroške plačam.« Tako jasno in odločno je po nekaj minutah opozarjanja na to, da v celotni zgodbi manjka ključni dokaz, torej dokazilo o plačilu za opremo v letu, v katerem je bilo dogovorjeno sofinanciranje, nasprotni strani na sodišču sporočil pooblaščenec Fundacije za financiranje športnih organizacij v Sloveniji (FŠ) Andrej Turk. Govor je o Strelskem klubu Central (SKC) s Pragerskega, kjer naj bi z denarjem fundacije ob izgradnji finalne strelske dvorane in tudi pri njenem opremljanju delali bolj po domače.
Vse skupaj je šlo tako daleč, da so predsednika omenjenega kluba Igorja Rakušo pod drobnogled vzeli organi pregona. Rakuša nam odgovarja, da še nič ni bilo odločenega. Na mariborskem okrožnem sodišču pa so nam pojasnili, da so na podlagi kazenske ovadbe vložili zahtevo za preiskavo zoper dve fizični osebi zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja goljufije. »Predmetna zadeva se nanaša na sofinanciranje gradnje športnih objektov – 'izgradnja Finalne hale' – s strani Fundacije za financiranje športnih dejavnosti,« so sklenili na tožilstvu.
Zaman prišli
na sodišče
Rakuša, ki je moral zaradi nove, 50.000 evrov vredne tožbe FŠ pred dnevi priti na pravdni oddelek ljubljanskega okrožnega sodišča, trdi, da ni bilo nobenih nepravilnosti, saj dvorana, v kateri so potekala tudi tekmovanja, tam res stoji, prav tako je bila na teh tekmovanjih (svetovni pokali in evropsko prvenstvo leta 2015) uporabljena oprema. Pravi, da je vse skupaj pregledalo tudi računsko sodišče in da nepravilnosti ni odkrilo. »Oprema je bila nabavljena in uporabljena,« še trdi. Gre za tarče za streljanje z zračno puško, ki jih je delno sofinanciral FŠ, tako kot izgradnjo Finalne hale. Po podpisu pogodbe med SKC in FŠ je klub fundaciji pošiljal račune, izstavljene na podlagi opravljenih del, kar so bile potrjene mesečne obračunske gradbene situacije. Leta 2012 je nastal tudi račun za nakup tarč oziroma opreme, ki pa ga je s 50.000 evri sofinanciral FŠ. No, vse skupaj se je zapletlo leta 2013, ko je pooblaščena oseba fundacije, nadzornica Vida Mihelčič, prišla na kontrolni pregled in ugotovila, da predmet sofinanciranja (objekt) ni bil zgrajen do faze oziroma v obsegu, kot so bila dela obračunana oziroma kot so bili fundaciji izstavljeni zahtevki za dela. Enako naj bi veljalo za opremo.
Računi z zamikom
Kot nam je pojasnil Turk, je ob zahtevku SKC za refundacijo pomembno, da je ta račun plačan v času, ko je bil podan tudi zahtevek. »Vsi ti računi, na katere se sklicujejo, so nastali dve leti pozneje. Ne pa za tisto obdobje, ko je bilo sofinancirano,« še pravi odvetnik. Ravno zato je na pravdni obravnavi zahteval, naj tožena stran, torej SKC, pokaže dokaz o denarni transakciji za opremo na račun dobavitelja, saj »ne more biti upravičena do sofinanciranja, ker je bilo to časovno omejeno na leto, navedeno v tožbi«. Pooblaščenka SKC Vanja Janžekovič dokumenta ni imela, je pa vseeno vztrajala, da se Rakušo zasliši, saj so v spisu dokazi, da so bile izvedene transakcije za plačilo predmetne investicije. »Igor Rakuša je bil takrat direktor in je še danes direktor podjetja Inter Expo, ki je predmetne transakcije izvedlo, zato bo znal o tem natančneje izpovedati,« je opozorila. Njen kolega – temu je pritrdil tudi sodnik Franc Krepfl – pa se ni strinjal, saj je vztrajal pri konkretnih pisnih dokazih. »Listinskih dokazov ne more nadomestiti pričanje,« je bil jasen. Tožena stran ima tako nekaj dni časa, da sodišču predloži dokaz. Šele potem bo sodišče zaslišalo tako Rakušo kot Mihelčičevo ter predsednico Sveta fundacije Katjo Koren Miklavec, ki so vseskozi zaman čakali pred sodno dvorano. Ko jim je sodnik pojasnil, da se lahko odpravijo domov, pa je Rakuša še enkrat spomnil: »Fundacija je plačevala sredstva na podlagi računa. Ona ga ima.«
Sodbo razveljavili
Strelski klub Central je udeležen v še eni pravdni zadevi, in sicer na mariborskem okrožnem sodišču. To je, kot smo lani že poročali, v primeru izgradnje Finalne hale odločilo, da mora SKC fundaciji plačati 164.420,17 evra. Sodnik Janez Žirovnik je namreč ugotovil, da SKC ni spoštoval sklenjene pogodbe s FŠ, saj je Mihelčičeva ugotovila, da je bila dvorana zgrajena le do tretje gradbene faze. Iz mnenja izvedenca Petra Kovačiča sledi, da je FŠ po tretji začasni situaciji zaračunal 1,981.697 evrov, dejansko pa je bilo izvedenih del za le 1,433.900 evrov oziroma za 547.796 evrov manj. Glede na to, da je FŠ dela sofinanciral v višini 30 odstotkov, je tako plačal 164.420 evrov več, kot je po pogodbi znašala njegova obveznost. Z drugimi besedami to pomeni, da je bila tožena stranka za prej omenjeni znesek neupravičeno obogatena v škodo tožeče stranke. No, sodba testa na višjem mariborskem sodišču ni zdržala, saj so jo višji sodniki razveljavili in zadevo, kot so nam potrdili tudi na mariborskem okrožnem sodišču, vrnili v novo sojenje.