PTUJ – Slovenska politika mora aktivneje in jasneje podpreti selekcijo in pridelavo slovenskih semen. O tem so si bili enotni na strokovnem posvetu »Pomen ohranjanja slovenskih avtohtonih in udomačenih sort semena« v Selekcijsko-poskusnem centru (SPC) Semenarne Ljubljana na Ptuju, kjer so obiskovalci lahko izvedeli vse, kar jih zanima o semenih in pridelkih. Ogledali so si tudi največji slovenski vrt z okoli 1000 različnimi vzorci vrtnin, cvetlic in poljščin.
Slovenska genska banka rastlin sicer hrani precej genskega materiala posameznih sort, da jih lahko semenarji obudijo, a avtohtone sorte vendarle obstanejo z vzdrževanjem, rednim sajenjem in uživanjem pridelkov, sicer so izgubljene, lahko tudi za vedno. »Naše delo pri ohranjanju in vzdrževanju starih slovenskih sort vrtnin in poljščin je tako rekoč neprecenljivo. Gre za ohranjanje kulturne dediščine države, biotske raznovrstnosti dežele kot tudi prehranske neodvisnosti prebivalcev od drugih,« poudarja direktor Semenarne Ljubljana Aleš Šabeder.
Negotovosti kličejo k samooskrbi
Tuje visokorodne sorte kmetijskih rastlin so sicer pri nas še vedno izjemno priljubljene, globalizacija je Sloveniji približala tudi prej težko dosegljive daljave in v trgovine pripeljala hrano z vsega sveta, a podnebne spremembe in politične negotovosti v svetu vzbujajo vse več skrbi. »Avtohtone in udomačene sorte na njivah in vrtovih so v tako negotovih razmerah pomemben ukrep pri načrtovanju prehranske neodvisnosti, povečanje samooskrbe s hrano pa povečuje možnosti preživetja,« brez olepševanj pravi prof. dr. Darja Kocjan Ačko z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
Samo Semenarna Ljubljana na Ptuju vzdržuje kar 70 različnih sort vrtnin in poljščin z avtohtonim oziroma tradicionalnim poreklom, vpisanim na sortno listo, v postopku vpisa pa je še 13 novosti. »Še vedno zbiramo tudi vzorce starih sort, ki jih še danes pridelujejo na domačih vrtovih in kmetijah po Sloveniji. Te sorte niso vpisane na seznam sortne liste, a so se ohranile zaradi dobrih kulinaričnih lastnosti ali vegetacijskih prednosti,« prednosti domačega izpostavlja vodja SPC Ptuj Darko Vernik.
Ob prednostih je treba poznati tudi slabosti, poudarja Slavko Leben iz Moškanjc, dolgoletni pridelovalec semenskega česna: »Kažejo se v malo manjši količini pridelkov, če te količine primerjavo s hibridnimi sortami. Te sorte so zato primerne za vrtove, kjer ni pomembna količina pridelka, ampak okusni in zdravi plodovi, ki so zrasli brez dodatnega gnojenja in uporabe zaščitnih sredstev.« A če vemo, od kod je seme, vemo tudi, kaj jemo, in to je danes za zdravje posameznika vse pomembnejše, meni Vernik.
Domače naloge tudi za politiko
Zavedanje o ohranjanju avtohtonih sort sicer narašča, menijo sogovorniki. To se zadnja leta jasno izraža v povečanem povpraševanju po avtohtonem, domačem semenskem materialu. A odgovornost na koncu tudi tukaj v veliki meri nosi politika. Samo finančne spodbude za pridelovalce semena in pridelkov, predvsem modernizacijo pridelave in namakalnih sistemov, bodo namreč povečale samooskrbo.
