LJUBLJANA – Septembra 2010 so širše območje Ljubljane prizadele poplave. Škoda je bila ogromna tako na infrastrukturi kot na gospodarskih in zasebnih objektih, zelo so bili prizadeti tudi prebivalci Vrhovcev, predmestja Ljubljane, zalila sta jih Gradaščica in Mali graben. Med tistimi, ki jih je poplavilo, sta bila tudi oče in sin Pečarič, Jože in Jure, gostilničarja iz znane gostilne Pečarič na Vrhovcih.
Pečaričeva in kakopak še mnogi Vrhovčani so takrat takoj zavihali rokave, sami in njihovi prijatelji so s pomočjo gasilcev marsikaj postorili takoj, v prvih dneh po poplavi, veliko je tedaj pomagala tudi Mestna občina Ljubljana z županom Zoranom Jankovićem na čelu. Ne samo njim, tudi drugim prizadetim po prestolnici.
Sektor gor, sektor dol
Postavljalo se je vprašanje, ali in koliko sredstev bodo oškodovanci dobili od države, saj za podobne elementarne nesreče obstaja poseben državni sklad. Nekaj mesecev pozneje, natančneje 30. decembra 2010, je takratna Vlada RS sprejela delni program, s katerim je določila, da morajo oškodovanci posredovati vse plačane račune za obnove objektov. Na podlagi teh in predhodnega popisa škode, ki so ga opravili popisovalci, naj bi bilo mogoče izplačilo pomoči v višini 30 odstotkov upravičenih stroškov obnove. Sredstva naj bi prispevala Evropa iz svojih skladov za povračilo škode ob elementarnih nesrečah.
Rok za sanacijo oziroma obnovo objekta je bil eno leto (do konca leta 2011) z možnostjo podaljšanja v dogovoru z ministrstvom, tedaj za okolje in prostor, tega pa zdaj, ko imamo drugo vlado, ni več. In tukaj se začenja problem Pečaričevih na Vrhovcih – po naših podatkih sploh ni osamljen, zagotovo je podobnih v Ljubljani in Sloveniji še veliko.
Škoda na gostilni Pečarič je po popisu sicer znašala približno 38.000 evrov, na ministrstvu so je priznali le za 32.000, vendar sta gostilničarja to požrla. Od te vrednost naj bi po končani sanaciji dobili 30 odstotkov povrnjeno. Do tod vse lepo in prav. Ker pa Pečarič mlajši, ki je uradno prvi mož gostilne, torej nosilec obrtnega dovoljenja, ni mogel zagotoviti vseh teh sredstev za sanacijo v tako kratkem času, je ministrstvo zaprosil za podaljšanje roka sanacije, torej do 1. februarja 2012. Dobil je odobritev za podaljšanje časa sanacije in jo speljal do roka. Februarja je poklical na sektor za odpravo posledic naravnih nesreč, kjer so mu zagotovili, da je njegova odločba že spisana in da jo bo dobil v nekaj dneh, ko jo bo prejel, pa začne teči 30-dnevni rok za izplačilo približno 9600 evrov pomoči, kolikor naj bi dobila Pečaričeva, so mu povedali visoki državni birokrati, katerih imena imamo tudi v uredništvu.
To pomeni, da bi moral biti denar na računu gostilne Pečarič najpozneje konec aprila letos. Ker pa od odločbe ni bilo nič (in je še vedno ni), je spet poklical na sektor za odpravo naravnih nesreč, kjer pa so mu rekli, da so vse aktivnosti v zvezi z omenjeno poplavo zamrznjene zaradi rebalansa proračuna. A glej ga, zlomka, rebalans proračuna je bil v tistem času že sprejet, zato se je Jure Pečarič znova odločil poklicati na famozni sektor, kjer pa so mu dejali, da še vedno nimajo navodil ministra, po novem je to za kmetijstvo in okolje (MKO), ki ga vodi Franc Bogovič, o tem, kako in kaj.
Do konca leta?
Sredi julija je začel Jure Pečarič izgubljati potrpljenje, saj je imel zaradi neizplačila tudi likvidnostne težave, gostilnam namreč v današnjih časih, še zlasti poleti, ko so dopusti in je gostov manj, ne cvetijo ravno rožice. »Če ne bi bilo obljubljene pomoči, pogojene z relativno kratkim rokom dokončanja sanacije, bi jaz to razdelil na več faz, seveda na daljše obdobje. Tako sem porabil vsa obratna sredstva, da sem ujel vse roke. Kredita na banki ne morem dobiti, ker sem imel zaradi te sanacije seveda posledično slabši poslovni rezultat. Tudi če bi bil kreditno sposoben, se zaradi nesposobnosti vodenja naše države ne bi rad zadolževal,« pravi mladi gostilničar.
Na ministra oziroma njegove službe se je s poslanskim vprašanjem v zvezi z izplačilom škod za poplave leta 2010 že junija obrnil tudi poslanec SD v državnem zboru Matevž Frangež. Minister Bogovič mu je med drugim odgovoril, da »upoštevajoč poslovniške roke predvidevamo, da bodo posamezni upravičenci v mesecu juliju in avgustu prejelo odločbe o dodelitvi sredstev«. Odločb pa sredi avgusta ni, in po naših podatkih jih tudi ne bo, saj se v zvezi s tem na MKO nič ne dogaja. Na ministrstvo smo tudi mi naslovili vprašanje in dobili pavšalen in zelo nekonkreten odgovor, ustrezen tudi obdobju, v katerem smo, počitnicam: »Sredstva za odpravo posledic poplav v letu 2010 bodo osebam zasebnega prava izplačana do konca letošnjega leta.« Bomo videli.
Na MKO smo poslali tudi vprašanje, v katerem smo navedli konkretne podatke, imena, datume in številke, v zvezi z izplačilom škode. V enem tednu nismo dobili odgovora.
