Majska količina padavin se je v prvih dneh junija dopolnila še s 30 do 60 mm dežja v večjem delu Slovenije. Padavine so bile pogosto posledica lokalnih neviht, zato so bile količine dežja tudi na majhnih razdaljah zelo različne. Pogosto je bilo vetrovno, marsikje so se razvila neurja z močnimi nalivi, s strelami in ponekod tudi s točo.
Krhke bili
Založenost tal z vodo je v večjem delu Slovenije zadovoljiva, voda je rastlinam lahko dostopna. Ob nalivih je marsikje zastajala. Ob toplih dneh se je površinski sloj hitro izsušil, vendar se je ob pogostih padavinah tudi znova napolnil. Pogoste padavine in močan veter so povzročili poleganje trave in žit. Žita so letos zelo ranljiva, ker so bili krhke, kar je posledica neuravnotežene rasti zaradi zapoznele aktivacije dodanih gnojil zaradi suše.
V večjem delu osrednje Slovenije je bila setev koruze zaradi slabega vremena aprila nekaj dni poznejša, posevki večinoma razvijajo četrti in peti list.
Čakajoč na češnje
V Primorju, na Goriškem in Vipavskem je vse v znamenju češenj. Drugje bo treba na prve zrele plodove počakati še nekaj dni.
Spremenljivo vreme, jutranja rosa in mokro listje so omogočali nove okužbe s peronosporo v vinogradih in tudi druge glivične bolezni. Na najbolj ugodnih legah je vinska trta že v polnem cvetenju. V tem obdobju je, še posebno kabrniki, najbolj občutljiva za okužbe s peronosporo. Dež je spiral škropiva, zato je bilo marsikje potrebno dodatno škropljenje.
Ob pogostih padavinah tudi v drugi polovici maja je vodnatost rek v večjem delu države običajna za ta letni čas. Pretoki rek v večjem delu države so srednji in se postopno zmanjšujejo, le reke v jugozahodni Sloveniji in na Obali so še zadržale majhne pretoke.
Vodni odtis
To je kazalnik, ki nam pove, koliko vode porabi posameznik. Upošteva vse človekove dejavnosti, pitje, pomivanje, pranje, umivanje, pridelavo hrane, proizvodnjo obleke, papirja itd. Za pridelavo hrane za odraslega človeka je potrebnih 3000 litrov vode na dan.
Vse večje potrebe
Svetovna populacija narašča. Pričakujejo, da se bo do leta 2050 število prebivalcev povečalo na devet milijard. To pomeni, da bo potrebnih 70 odstotkov več hrane, v državah v razvoju celo še enkrat več kot do zdaj. Z naraščanjem prebivalstva in ekonomsko rastjo potrebe po vodi za mesta in industrijo naraščajo hitreje kot v kmetijstvu. V nekaterih regijah sveta obstoječa razpoložljivost vode ter nadaljnje širjenje namakalnih območij povzročata tekmo za vodo. Tako v kmetijstvu kot živinoreji lahko že zasledimo rivalstvo za njene vire. Pomanjkanje je svetovni problem, ki pa se nam, z vodo namočenim Slovencem, večinoma zdi nepomemben.
Ogromne količine je porabimo kot potrošniki dobrin. Za izdelavo, pridelavo ali predelavo dobrin, kot so hrana, oblačila, papir, pohištvo, električne naprave in električna energija, je potrebna voda. Vodni odtis poskuša zajeti vso, ki jo vsak dan porabimo.
Nevidna voda
Neposredna poraba je pitna voda iz vodovodnega omrežja. Vsak Slovenec je v povprečju porabi 146 litrov na dan.
Virtualna voda
Ko kupimo izdelek v trgovini, je vsa tista nevidna voda, ki se porabi za izdelavo ali pridelavo dobrine, skrita. Tisto za hrano, oblačila, papir in druge izdelke imenujemo virtualna voda. Mednarodna trgovina s prehranskimi izdelki vključuje tudi trgovanje s tako imenovano virtualno vodo. Pojem je uvedel angleški znanstvenik Tony Allan, ki je leta 2008 v Stockholmu dobil nagrado Water Prize Laureate. Vodni odtis je povezan s konceptom virtualne vode.
Vodni odtis je kazalnik, ki upošteva posredno in neposredno rabo vode porabnika in proizvajalca. Merjen je v volumnu vode na enoto produkta, kjer je bil produkt proizveden/pridelan. Poglejmo na primeru živalske pridelave.
24.000 kg vode = 1 kg čokolade
Za kilogram teletine potrebujemo v povprečju 15.500 litrov vode, za proizvodnjo kilogram čokolade pa je potrebujemo še več, 24.000 kg. Manj potratna sta vsa zelenjava in sadje.
Upravljanje vode za prehransko verigo ni več predmet lokalnega okolja in tudi ne več celinskega. Hrana je postala globalni produkt, vse države uvažajo in izvažajo virtualno vodo.
Tudi Evropa in prav tako Slovenija uvažata veliko virtualne vode. V Evropi je le Francija neto izvoznica virtualne vode. Vse druge evropske države, vključno s Slovenijo, so njene neto uvoznice. Trenutno je v svetu veliko govora o tako imenovanem vodnonevtralnem konceptu (»water neutral«), ki bi posameznika in države stimuliral k manjši porabi vode in ohranjanju njene kakovosti.
Napoved:
Vikend nam je prinesel soparo in še več dežja. V Julijcih in delu zahodne Slovenije je padlo okrog 50 mm dežja, od 10 do 30 mm dežja so namerili tudi v večjem delu Slovenije. Padavine so bile zaradi nevihtnega značaja zelo neenakomerno razporejene in že na krajših razdaljah zelo raznolike. V sredo in četrtek bo deloma jasno s spremenljivo oblačnostjo. Predvsem popoldne bodo nastale krajevne plohe ali nevihte.
12. junij 2003
Drugi v nizu treh zaporednih zelo vročih dni. V Biljah pri Novi Gorici so izmerili 37 °C, v Metliki se je živo srebro povzpelo na 35,8, na Bizeljskem na 35,6, na Letališču Portorož na 35 in v Murski Soboti na 34,2 °C.
