PAZLJIVO

Od mlekarnarjev terja 30.976 evrov odškodnine

Objavljeno 22. maj 2012 09.55 | Posodobljeno 21. maj 2012 20.28 | Piše: Bostjan Celec

Kdo je odgovoren, da je alpsko mleko skoraj razneslo obraz Gabrieli Hotko?

Spomin na alpsko mleko Ljubljanskih mlekarn. Foto: S. N.

LJUBLJANA – Ako sodno zgodbo močno karikiramo, mora ljubljanska pravdna sodnica Božena Novak razsoditi, ali je Gabriela Hotko iz Cmereške Gorce res tako butasta, da v opozorilu na tetrapaku alpskega mleka »Če ga kuhate za pripravo jedi, ga med kuhanjem mešajte« ne zna med vrsticami razbrati »Če tega ne boste počeli, vam bo eksplodiralo v obraz!«.

Bodimo iskreni; če je butasta ona, potem smo vsi, saj le kdo od nas pa bi v opozorilu razumel neki neobstoječi podton, ki ga kajpak tudi Gabriela ni in ji je zaradi tega skoraj razneslo obraz.

»Počilo je. Sem še živa?«

Zgodba močno spominja na kakšno iz ameriških sodnih dvoran, kot je bila, denimo, tista, ko se je Američanka Stella Liebeck polila z vročo kavo iz McDonalda, dobila pa je več kot dva milijona dolarjev odškodnine, saj je ni nihče opozoril, da se lahko z njihovim izdelkom opeče.

Ker pa je slovensko sodstvo preklemano resna stvar, se je tudi sodnica Novakova še kako zavzeto lotila ponovljene pravde, v kateri Hotkova prek odvetniške družbe Čeferin od proizvajalca alpskega mleka, Ljubljanskih mlekarn, terja 30.976 evrov odškodnine. Mlekarnarji se plačilu kajpak odločno upirajo, zato je stvar prišla tako daleč, da bodo v zvezi s tem postavili čisto pravega izvedenca, ki naj ugotovi, ali se je 12. avgusta 2007 res lahko zgodilo tako, kot opisuje tožnica.

Odprla je tetrapak alpskega mleka Ljubljanskih mlekarn (Mercatorjeve podznamke) s 3,5 odstotka mlečne maščobe in snežno belo tekočino nalila v lonec. Pozneje so na sodišču izmerili, da je ta premera devet centimetrov, v višino pa meri osem centimetrov in pol. Postavila ga je na električno ploščo in dala na najnižjo temperaturo, da se segreje. »Ko sem čez kratek čas stopila do štedilnika in ploščo izklopila, je počilo.«

Hotkova je prek odvetniške družbe Čeferin od proizvajalca alpskega mleka, Ljubljanskih mlekarn, terja 30.976 evrov odškodnine.

Silovita eksplozija je izjemno vročo tekočino brizgnila do stropa. »Začutila sem bolečino. Nisem vedela, ali sem živa ali mrtva. Pomislila sem na plin, a smo ga odklopili. Šele potem sem videla, da je vse belo od mleka.« Imela je opekline po očeh, obrazu, vratu in prsnem košu.

Z odvetnico Polono Čarman bosta zdaj poskušali prepričati sodnico Novakovo, da »povprečni potrošnik ob opozorilu na embalaži pomisli, da je treba mešati zaradi preprečitve neprijetnega prijemanja na dno posode«.

Mlekarnarji že vedo

Kot pričo so včeraj zaslišali magistrico živilskih znanosti Matejo Juvančič, ki je zaposlena v Ljubljanskih mlekarnah in zagotovo pozna vse skrivnosti poti mleka od mukajoče mlekarice pa do tetrapaka.

Na sodničino željo smo slišali pravo disertacijo in tudi odgovor na vprašanje, ki ne preganja le nje, ampak še marsikoga med nami. Je alpsko mleko sploh še mleko, da ima tako dolg rok trajanja, ali pa mu ta čas podaljšujejo s kakšnimi nezdravimi zvarki, zato v resnici pijemo vse kaj drugega kot tisto, kar nam je dala mlekarica? »Mleko je mleko,« je odločna magistrica Juvančičeva. »Absolutno ničesar mu ne dodajamo, v našem postopku je le ogreto s tako imenovano ultravisoko temperaturo, da mu ohranimo daljšo življenjsko dobo.«

Toda pri obdelavi z UVT se nekoliko spremenijo njegove fizikalne in kemijske lastnosti, razgradijo se beljakovine. Pa smo že pri skrivnosti eksplozije. »Zato pride pri segrevanju in vretju do nastanka tako imenovane opne na površini mleka, ki je sestavljena iz razgrajenih beljakovin in ki preprečuje, da bi zračni mehurčki, ki se tvorijo pri segrevanju mleka, uhajali iz posode. Ta opna se lahko dvigne, če je zračnih mehurčkov pri segrevanju preveč.«

To se je očitno zgodilo tudi pri Hotkovi. Zakaj potem na tetrapaku le opozorilo o mešanju, ne pa tudi o nevarnosti silovitega brizga? »Ker vemo, da tega mleka sploh ni treba segrevati, saj je že toplotno obdelano z UVT. Če pa ga kdo le želi, pa naj ga meša, da tako predre opno. Zato je to opozorilo, da opne zaradi mešanja ni več in ne more zadrževati nastajajočih mehurčkov.« Potem je znano to dejstvo, da lahko silovito izbrizgne? »To je splošno znano dejstvo oziroma je to splošna lastnost mleka.«

Komu je to znano? »Proizvajalcem mleka,« je odločna magistrica Juvančičeva.

Njim že, kaj pa Gabrieli Hotko in preostalim nemlekarskim smrtnikom?

 

Izvedenca se plača vnaprej

Čeprav Hotkova sodišču ponuja tri priče, ki so imele z alpskim mlekom podobno pekočo izkušnjo kot ona, se je sodnica Novakova odločila, da se bo najprej poskušala do resnice dokopati s pomočjo sodnega izvedenca živilske tehnologije. Ta naj bi poznal še največ skrivnosti o obnašanju alpskega mleka Ljubljanskih mlekarn. A še preden mu bodo poslali vprašanja, da se bo lahko lotil svoje mlečne disertacije, morata obe strani, tožeča in tožena stranka, vnaprej plačati za njegove storitve. »V roku 30 dni ste dolžni na račun sodišča založiti predujem, vsaka stran po 600 evrov. Če tega ne boste storili, izvedenstvo ne bo odrejeno ali pa bo znesek od strani, ki ne plača, izterjan prisilno,« je bila odločna sodnica. Hotkova prek odvetniške družbe Čeferin od proizvajalca alpskega mleka, Ljubljanskih mlekarn, terja 30.976 evrov odškodnine.

 

Deli s prijatelji