Pred leti sem na Islandiji srečal bivšega ribiča, ki je svoje ribiške barke preuredil v turistične in zdaj v poletnih mesecih vozi turiste na ogled kitov. Husavik na severu Islandije namreč slovi kot najboljši kraj na svetu za ogled kitov. Če zaplujete na morje, imate kar 95 odstotkov možnosti, da boste videli kita grbavca, včasih tudi orke in sinjega kita. Peljali smo se z eno od lesenih bark, tretjo je nekdanji ribič, ki nas je zaradi naše neobičajne radovednosti povabil na zajtrk s svojimi mornarji, ti so prihajali iz vseh koncev sveta, še gradil. »To sta edini leseni barki na Islandiji, ki še plujeta. Tretjo poskušamo sestaviti.« Islandci so v sedemdesetih namreč prenovili svojo staro leseno ribiško floto. »In to tako, da smo jih požgali,« se je spominjal Johansson, čigar predniki so prišli s Švedske kot vikingi. »Oh, ko bi jaz, takrat mladenič, vedel, kako se bo svet zavrtel! Zdaj moramo po material in mizarja na Dansko, ker pri nas nihče več ne zna zgraditi lesene barke.«
Isto leto sem se jeseni na martinovo oglasil pri vinarju Klemnu Maliku na Slapu v Vipavski dolini. Pokazal mi je obok nad vhodom v dvorišče domačije, ki jo je z družino ravno prenavljal: »Oh, ko bi jaz vedel, koliko klesanih kamnov in podstavkov smo stran zmetali.«
Sosednje podjetje v Husaviku je imelo železni motorni barki, a vsi so želeli na leseno jadrnico, s katero smo celo malo zajadrali.
Zakaj se nam vselej zdi staro tako čudovito, ne vem natančno. Zagotovo gre za zabavo, sicer pa tako ne bi živeli. Ne maramo denimo več hoditi na lesen sekret na štrbunk, kakršnega sem srečal pred leti v prijateljevi prenovljeni hiši – vikendu v Beli krajini. Kaj nimaš kopalnice? »Ne, obnovil sem gank in na koncu štrbunk, kot je bilo nekoč,« je pribil, čez nekaj let pa priznal, da je vseeno naredil malo kopalnico. Zgodilo se je tako, da je na prenovljeni domačiji priredil velik žur. Prišli so prijatelji, med njimi luštna Francozinja, ki je tudi šla lulat. Pa je leseni rigel na zunanji strani vrat zdrsnil in jo zaklenil. V tistem trenutku se je pripeljal sosed s traktorjem in ga pustil teči, dekle je klicalo, a je nismo slišali, na veceju na štrbunk je preživela več kot pol ure... nato je pila šnops, prvič v življenju.
