LJUBLJANA – »Za sredogorje, naše popularne hribe do višine do 1500 metrov in več, kot so na primer Dobrča, Kriška gora, Ratitovec, Jelovica, je obseg opreme seveda manjši. Za boljšo zaščito gležnja priporočam visoko ali polvisoko obutev, čeprav je na voljo tudi kakovostna nizka. Pohodni čevlji naj imajo trden in torzijsko stabilen podplat. Če imate v čevlju občutek ohlapnosti, lahko obujete tudi dvojne nogavice, da preprečite žulje,« poudarja dr. Iztok Tomazin. Na prodaj je dovolj tekstila, ki diha in se hitro suši, a mora biti temperaturno ustrezen. Za zgornji del telesa priporoča perilo, ki odvaja znoj. »Sodobne tkanine ustvarjajo boljšo mikroklimo telesa: da se nekoliko manj znojimo, če pa se že, se pot hitreje suši – s tem onemogočimo, da se telo ne bi ohlajalo. Ta oblačila so prijetna in v primerjavi z bombažem lahka za nošnjo. Osnovni princip oblačenja je večplastnost. Poleti zadostuje en sloj. Z višino naraščata moč sonca in UV-sevanje. Paziti moramo, da ne dobimo sončnih opeklin, ki so pri planinstvu dokaj pogosta patologija, še posebno v jasnih dnevih.«
Trije plašči
Bolje je nositi dolge rokave in hlačnice, meni Tomazin. Pri lahkih tkaninah je učinek ohlajanja oziroma ogrevanja celo večji, kot če nosimo kratke hlače in majice. Pri nižjih temperaturah zgornji del telesa oblečemo v dve plasti. Prva je perilo, ki odvaja znoj, tej pa naj sledi lahek bombažni sloj ali tako imenovani drugi plašč iz umetnih tkanin, ki dobro dihajo, srkajo vlago in jo z izhlapevanjem odvajajo iz telesa. Tretji plašč je primeren za hladnejše dni: flis, umetna ali prava volna ali protivetrni materiali. Včasih smo uporabljali klasične vetrovke, ki so nas ščitile pred vetrom in močo, danes so na prodaj kombinirani materiali s funkcijo tretjega plašča. Mnogi zato ne nosijo več vetrovk.
Pijte, jejte!
Zdravnik pravi, da so rokavice in kapa pomembna zaščita glave in rok, zato spadajo v vsak nahrbtnik. Tudi poleti, saj so vremenski obrati pogosti. Med opremo v nahrbtnikih, ki naj ne bodo preveliki, spada tudi termoizolacijska folija, ki jo lahko uporabimo za zaščito pred UV-žarki ali mrazom. Sončna očala naj omogočajo 98-odstotno UV-zaščito, pred žarki UV pa naj imajo zaščito tudi navadna očala.
»Za kratke, nekajurne ture vzemimo s sabo lahke vetrovke. Tudi prenosni telefon je lahko naš zaveznik. Priporočam – in v praksi se to dan na dan potrjuje –, da pomoč pokličemo le na številko 112. Izogibajte se klicanju posameznikov v GRZS, ki jih poznate.«
Sestavni del opreme sta tudi hrana in pijača; pomembna je predvsem slednja. Skrbeti moramo za zadosten vnos tekočine, tudi soli in mineralov. Izsušenost je lahko v gorah velika težava. Slabo počutje nam pokvari užitek, lahko povzroči tudi hujše posledice. V nahrbtnik spada vsaj liter vode, pozimi čaj. Ni treba kupovati dragih napitkov, zadostuje že mešanica sokov z vodo in dodatkom soli. S sabo je treba vzeti lahko prebavljivo hrano.
Ne pozabite svetilke
Za zahtevnejše vzpone nad 2300 metrov, na primer na Mangart, Škrlatico in Triglav, je treba najprej poskrbeti za osnovno kondicijo, poudarja Tomazin. Mnoge, ki tega ne storijo in gredo na Triglav, prav zaradi tega pogostokrat rešujejo. Poleg osnovne pripravljenosti je dan pred turo pomembna tudi dobra hidracija. V strminah, brezpotjih in feratah je obvezni del osebne zaščite čelada, v feratah tudi samovarovalni kompleti. »Gotovo bi bilo vsako leto nekaj reševanj manj, če bi ljudje s sabo imeli čelne svetilke. Lahko jih namreč ujame noč in z njimi bi pot v dolino našli sami. Tako pa pogosto kličejo reševalce,« iz lastnih izkušenj pove Tomazin, ki je z reševanji povezan že več kot 35 let. Za njim je najmanj 500 reševanj v domačih in nekaj deset v tujih gorah.
Palice, plusi in minusi
Del opreme so tudi pohodne palice. Imajo pluse pa tudi minuse. Koristijo nam pri preudarni uporabi. Dela vse telo, razbremenjujejo tudi hrbtenico. »Priporočam jih za sredogorje, še posebno za ljudi, ki imajo težave s sklepi in hrbtenico. Niso pa primerne za ljudi, ki imajo težave z rameni, komolci in ramami. Primerne so tudi za visokogorje, vendar ne za ves čas. Na zahtevnejših poteh so palice bolj ovira kot pa pomoč. Bile so že nesreče, ko so se ljudje s palicami zapletli na zahtevnem skalnatem terenu. Če jim je spodrsnilo in so imeli nataknjene jermenčke palic, se z rokama niso mogli ujeti, ker jih je palica zaustavila. Zato – palice pogojno, če že, pa dovolj kakovostne.«
Sestavni del opreme v nahrbtniku je tudi komplet prve pomoči z osnovnim obvezilnim materialom in s tabletami proti bolečinam. Nasvet za sestavo nam lahko da osebni zdravnik. Za vroče sončne dni za zaščito pred sončno svetlobo, toploto in drugimi sevanji uporabimo klobuke in druga pokrivala.
Doktor in doktor
Tržiški zdravnik, primarij dr. Iztok Tomazin, od februarja doktor znanosti, je zagovarjal nalogo z naslovom Proučitev in zasnova modela organizacije in delovanje helikopterske nujne medicinske pomoči. Njegovi nasveti o tem, kaj vzeti v hribe in kako uporabiti opremo, so podkovani v teoriji in praksi.
