Vransko je kraj z dolgo zgodovino. Naselje se je razvilo ob nekdanji rimski cesti Emona–Celeia. Njegova pomembnost je zrasla v poznem srednjem veku, saj je bilo Vransko prva postojanka v deželi Štajerski ob meji z deželo Kranjsko in tod je stala mitnica med deželama, v kraju pa je bila tudi pomembna poštna postaja ob cesarski cesti Dunaj– Trst. Z ohranjanjem dediščine se Vransko uvršča med pomembne varuhe bogastva iz preteklosti.
Poleg graščine Prajhaus, ki je obnovljena, ob vznožju strmega griča Tabor stoji močno načet dvorec Podgrad. Tik ob starih zidovih iz podzemne jame izvira potok Pograjščica. Današnja graščinska stavba je naslednica dvorca iz 14. stoletja, prej pa je na istem kraju ali v neposredni bližini verjetno stal še starejši predhodnik. Gre za dvor, ki je v nekaj stoletjih zamenjal veliko gospodarjev, med njimi je bil v prvi polovici 16. stoletja ljubljanski škof Krištof Ravbar. Stavba je doživela več prezidav, do začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja so bila v njej še stanovanja. Obiskovalce tja privabljata izvir iz podzemne jame ter več stoletij stara lipa.
Od dvorca Podgrad vodi strma pešpot na Tabor, vrh katerega stoji gotska cerkvica sv. Jeronima (Hieronima). Lično obnovljeno obzidje ob cerkvici pripoveduje, da je tu stal protiturški tabor z dvema stolpoma. Zgodovinski viri povedo, da so leta 1469 v teh krajih plenili Turki, na ostankih takratnega obzidja pa je zrasla gotska sv. Jeronima, ki je prvič omenjena leta 1545, v osnovi pa naj bi bila še mnogo starejša. Oprema je neogotska in nima posebne vrednosti, zanimiva pa so slepa gotska okna, ki so jih odkrili pod ometom med obnovo cerkve na začetku devetdesetih let 20. stoletja.
