LJUBLJANA – Manj kot minuto je v ljubljanski sodni palači trajal včerajšnji ponovljeni predobravnavni narok za najbolj znano slovensko Rominjo Elko Strojan, in ker je že v drugo ni bilo, je kazenska sodnica Lea Kadunc Ilič sporočila, da bo »čez nedoločen čas razpisala glavno obravnavo, predobravnavni narok pa bom ponovila le, če obdolžena znova pošlje opravičilo«, kar je zaradi domnevne bolezni storila že pred prvim narokom, to je bilo dobrim tednom.
Kako je vzgajala štiriletnico
Tožilstvo preganja Elko zaradi zanemarjanja mladoletne osebe in surovega ravnanja – zagroženih je do pet let zapora –, zgodba organov pregona pa govori o njenem ravnanju z eno od vnukinj, ki sta ji jo leta 2008 podarila sin Igor ter njegova tedanja partnerica Natalija.
Vse skupaj se je zapletlo, ko je Igor pristal v zaporu, Natalija pa je spakirala stvari, odšla na svoje in medtem že živi z novim partnerjem. Kdaj je zapustila dve hčerkici, ni znano, podatki v spisu bojda govorijo o tem, da je bilo to, ko jima je bilo šele šest mesecev, Natalija pa je na prvem naroku ugovarjala, da je z obrobja prestolnice oziroma Roj, kamor so Strojanove naselile ljubljanske mestne oblasti, odšla, ko je bilo otrokoma leto in štiri mesece.
Ena hčerka Natalije in Igorja naj bi nato pristala v rejniški družini, druga pa je ostala na Rojah, kjer naj bi zanjo po Natalijinih besedah skrbela Igorjeva sestra Samanta, po mnenju tožilcev pa je imela z njo opravka prav Elka, ki pa naj bi z otročičem ravnala vse prej kot tako, kot bi moral roditelj v tej otrokovi občutljivi dobi. Punčko naj bi, denimo, pretepala, ni je vodila k zdravnikom ali v vrtec, celo kaditi naj bi ji dovolila.
Slutiti je, da bo Elka, ko in če sploh bo sedla na zatožno klop, hude očitke na svoj račun odločno zavrnila, da pa se za vrati nekdanjega vojaškega objekta dogajajo pomenljive stvari, smo lahko razbrali iz poročila dveh pristojnih socialnih delavk, ki nosi naslov Delo z Romi na Centru za socialno delo Ljubljana Šiška.
Imajo prevoz, a v šolo jih ne dajo
Socialne delavke so se s Strojanovimi spoznale kmalu zatem, ko so te namestili v barakarski objekt nekdanje jugovojske. Po navodilih ministrstva za notranje zadeve je ena oseba Strojanove sprva obiskovala in z njimi delala vsak dan, potem pa je intenzivnost teh obiskov počasi uplahnila.
V času, ko je pred dobrim letom dni nastalo poročilo, je za Strojanove skozi oči socialnih delavk veljalo, da »gre za razširjeno družino, na čelu katere je gospa Elka Strojan. Družino sestavlja 12 družin, v katerih je 12 šoloobveznih in 17 predšolskih otrok. Število članov družine se zelo hitro povečuje zaradi novih rojstev in tudi zaradi priseljencev v družino Strojan.«
Člani družin prejemajo denarno socialno pomoč (redno, izredno, pomoč Mestne občine Ljubljana, otroške dodatke) in imajo po mnenju socialnih delavk nemalo težav. Te opozarjajo na neustrezne bivanjske in higienske razmere. Med Strojanovimi so pogosti spori, zato si je večina bivanje uredila v avtomobilskih prikolicah, nekateri pa v šotorih. Ti so brez elektrike, vode in sanitarij. V teh objektih živijo štiri družine s 17 mladoletniki, med katerimi jih je devet šoloobveznih.
In čeprav so Strojanovi na Rojah pred časom postali tudi lastniki zidanega objekta, socialne delavke opozarjajo, da še vedno živijo kot v nekakšnem getu, zato se veliko družin želi prav zaradi sporov znotraj družine odseliti, slabih bivanjskih razmer, odmaknjenosti od najbližjega naselja ... Toda kaj, ko nimajo kam, saj so lastniki zidanega objekta, zato ne morejo zaprositi za neprofitno stanovanje.
Vsi odrasli člani družine so brezposelni, opozarjajo na šišenskem CSD, so nizko izobraženi, prisotna je nepismenost, zaznamuje jih veliko število storjenih kaznivih dejanj, neustrezno vzgajajo in skrbijo za otroke, v šolo redno hodita le dva, čeprav jim je osnovna šola, ki naj bi jo obiskovali vsi, organizirala vsakodnevni prevoz, vrtec pa obiskujejo le trije otroci.