Za mnogo zgodovinarjev in Evropejcev velja, da je bil dogodek, ki se je v noči na 6. junij 1944, torej pred natanko 70 leti, pripetil med Britanskim otočjem in evropsko celino, natančneje Francijo, najpomembnejši pri končanju druge svetovne vojne. Na takratni dan D, kot so dogodek poimenovali, se je namreč 200.000 zavezniških vojakov izkrcalo v Normandiji in to je pomenilo začetek konca največje svetovne morije v zgodovini. Številni so se začeli zavedati, da bo Nemčija, ki je bila prisiljena v bojevanje na treh frontah hkrati, prej ali slej poražena. Brezpogojno je kapitulirala slabo leto zatem, 8. maja 1945. Ob tako pomembni obletnici ne preseneča, da je bila tam letos pripravljena še posebno odmevna proslava, ki so se je udeležili domala vsi najpomembnejši svetovni politiki, še živeči veterani ter množice ljudi z vseh celin. Ameriški predsednik Barack Obama se je na slovesnosti ob 70. obletnici zavezniškega izkrcanja v Normandiji na ameriškem vojaškem pokopališču Colleville-sur-Mer poklonil ameriškim vojnim veteranom. Francoski predsednik Francois Hollande pa je poudaril, da Francija ne bo nikoli pozabila žrtve ameriških vojakov. »Večno vam bomo hvaležni,« je dejal Obama v govoru na vojaškem pokopališču blizu obale Omaha, kjer so se na dan D izkrcali zavezniški vojaki. Dodal je, da so vojaki takrat branili demokracijo in svobodo. »Ta prizadevanja so na tej plaži zapisana s krvjo,« je še poudaril in požel aplavz večdesettisočglave množice. Francoski predsednik Hollande pa je poudaril, da Francija ne bo nikoli pozabila žrtve ameriških vojakov. Po njegovem mnenju je ZDA in Francijo takrat povezal boj za svobodo. Na obali Omaha so ob spominu na zavezniško izkrcanje potekale številne slovesnosti, vrhunec so dosegle s slovesnostjo na obali Ouistreham.
Priprave na izkrcanje zavezniških sil so sicer potekale od leta 1943, ko so ZDA začele v Veliko Britanijo dovažati ogromno vojakov in opreme. Velika Britanija je postala vojaško taborišče za 3,5 milijona vojakov, mornarjev in letalcev. Na spopad je čakalo tudi 1200 bojnih ladij, 1600 transportnih ladij, 4000 jurišnih čolnov in več kot 11.000 letal. Britanci, Američani, Kanadčani, Avstralci, Novozelandci, Francozi, Belgijci, Norvežani, Poljaki, Čehi, Nizozemci in drugi so čakali na izpolnitev iste naloge: osvoboditev Evrope izpod okovov Hitlerjeve okupacije. Ameriški general Dwight Eisenhower je v nagovoru vojakom v noči na 6. junij 1944 med drugimi dejal: »Oči sveta so uprte v vas... Ne sprejemamo ničesar drugega kot popolno zmago.« To se je potem tudi zgodilo, a je bilo žrtev zelo veliko. In v spomin nanje je na proslavi, poleg prvič povabljenih borcev NOB iz Slovenije, sodelovalo tudi veliko drugih Slovencev, med njimi 22 članov Jeep klubov iz Ljubljane in Murske Sobote, torej lastnikov in ljubiteljev stare tehnike, predvsem starodobnih ameriških jeepov, ki so jih uporabljali med drugo svetovno vojno.
Na proslavo s starodobniki
Kot nam je po vrnitvi iz Normandije povedal Aleksander Jevšek iz Jeep kluba Veteran iz Murske Sobote (mimogrede: upokojeni policijski starešina je pred kratkim doktoriral), je bil to za vse njihove člane poseben dogodek. Na pot se jih je odpravilo sedem (s štirimi vozili) iz murskosoboškega kluba in 15 (s sedmimi vozili) iz ljubljanskega. Tako jih je bilo med Parizom in Normandijo skupno 22 z enajstimi starodobnimi vozili. Slednje so že naložili na tovornjake in so jih dočakali na pariškem letališču Charles de Gaulle, kamor so prileteli z Brnika. »Najprej smo se malo popeljali po Parizu in si ogledali osrednje znamenitosti francoske prestolnice, nato pa nas je čakala še 260-kilometrska vožnja do Normandije. Vse je bilo natančno organizirano in zato ni bilo nobenih težav ali zapletov. Po proslavi, osrednji del je bil v petek, 6. junija, smo se po desetih dneh bivanja v Franciji po enakem sistemu, mi z letalom, naša vozila s tovornjakom, vrnili v Slovenijo,« je še povedal Jevšek in dodal, da so iz murskosoboškega kluba v Francijo ob njem potovali še predsednik kluba Štefan Jančarič, Geza Džuban, Tanja Džuban, Zvonko Nagy, Franc Knaus in Matija Kuzma. Težko mu je bilo poudariti, kaj je bilo najpomembnejše in najbolj zanimivo na desetdnevnem potepanju, a je kljub temu povedal, da sta vsem v posebnem spominu ostala obisk pokopališč veteranov ter sploh območje obale...
Najzahtevnejša operacija v zgodovini Operacija izkrcanja v Normandiji, imenovana tudi Overlord, je bila največja in najzahtevnejša zavezniška vojaška operacija med drugo svetovno vojno in je vključevala izkrcanje vojakov, letalski desant, letalske napade in diverzantske akcije v zaledju. Načrtovali so jo več kot eno leto, začeti pa bi se morala 5. junija 1944, saj naj bi bil to dan, ki bi združeval mirno morje, polno luno in oseko. A jo je vreme zaveznikom močno zagodlo, tako da je general Dwight Eisenhower, ki je bil na čelu zavezniške vojske, operacijo prestavil na naslednji dan. Do danes je Overlord največje vojaško izkrcanje v zgodovini človeštva, saj je v invaziji sodelovalo skoraj tri milijone ameriških, britanskih in kanadskih vojakov, ki so iz Velike Britanije prečkali Rokavski preliv in napadli okupirano Francijo. Zavezniški vojaki so takrat odprli tretjo oz. zahodno fronto in njihov glavni cilj je bil doseči Berlin. Nemčija, ki jo je na vzhodu ogrožala Sovjetska zveza, na zahodu pa so ji za ovratnik dihale zavezniške sile, je kapitulirala 11 mesecev pozneje, ko so zavezniki 2. maja 1945 na vrh Rajhstaga izobesili svojo zastavo, Adolf Hitler se je v svojem bunkerju ustrelil tri dni prej, 30. aprila. |
