Vas kaj vznemirja, ker je skupina United Group v ponedeljek objavila, da so kupili Pro Plus, torej televizijska kanala POP TV in Kanal A, ki jima, če veljajo uradno objavljene statistike, Slovenci podarjajo svoje (zlasti nedeljske) večere?
Malce nas bi že moralo skrbeti, pa morda niti ne to, da je maja visoki predstavnik lastnika te skupine obiskal predsednika vlade Mira Cerarja. Pomembnejše je vprašanje, ali pomeni novi lastnik nove prazne in neumne vsebine.
Ali je predstavnik kupca obiskal tudi kmetijskega ministra Dejana Židana, ni znano. Bi bilo pa morebiti dobro, da bi minister, ki mu je spodletelo že pri teranu, podobno kot so v zdravstvenem resorju škatlice cigaret opremili z ogabnostmi, ob katerih te mine, da bi jo prijel v roke, kaj šele vsebino vtaknil v usta, poskrbel za državljane, ki bodo jeseni spet buljili v televizijske kmetije. In vsaj opozoril, da dogajanje v priljubljenih oddajah nima kake hudo realne zveze s kmetovanjem. Prav bi bilo tudi, da bi na škodljivost goltanja prevelikih količin tovrstnih kemikalij opozorila ministrica z zdravje. Po postkmetijski policijsko-sodni resničnostni sagi Fakija z Doba bi tudi notranje in pravosodno ministrstvo lahko delovali vsaj malce preventivno in morebiti ustvarjalcem oddaj pomagali pri preverjanju kandidatov. Promocija nasilnih kriminalcev z odprtimi dosjeji, domnevam, ni ravno v nacionalnem interesu.
Tudi kake civilne družbe, kot so tiste spletne oči, ki sledijo komentarjem na spletu in besno protestirajo, ko zapisi anonimnih posameznikov, ki jih itak nihče ne bere, ne ustrezajo njihovemu okusu ali ideologiji, so do neumnih televizijskih vsebin veliko bolj strpne. Pravzaprav se ne spomnim, da bi kdaj kak javni moralist, šolnik ali ozaveščeni civilnodružbenik opozoril na poneumljanje prek malih zaslonov. Najbrž zato, ker so to itak sami taki modeli, ki se radi gledajo in poslušajo na televiziji, in bi tako pošteno oglašanje ogrožalo načrte njihove nečimrnosti.
Kakor koli, oči so uprte v kupca Pro Plus. Pričakovanja so visoka, potreba po kakovostnih in zanimivih vsebinah pa velikanska. Nakup je sprožil številne govorice o ceni, ki naj bi jo plačali in se giblje od 80 do kar 230 milijonov evrov, kar daje slutiti, da so njihovi načrti resni in ambicije visoke. Da bi le bile tudi kakovostne.
Poletje je čas, ko televizor najmanj potrebujemo. Če bodo zanič, bi veljalo prav zdaj razmišljati o prihrankih v osebnem proračunu na tej postavki tudi na dolgi rok.
