LJUBLJANA – »Ne priznam,« je bil na predobravnavnem naroku kratek novinar in urednik spletnega portala Požareport Bojan Požar, ki se je na zatožni klopi znašel zaradi zasebne tožbe očeta prve dame ZDA Melanie Trump Viktorja Knavsa. Prizadel ga je članek z naslovom Dokumenti, utaja davkov: Viktor Knavs, oče Melanie Trump, bil v zaporu?, ki ga je Požar na svojem portalu objavil 19. oktobra lani.
Knavsa so zmotile naslednje Požarjeve navedbe: »Po najnovejših razkritjih uradnih dokumentov, imenovanih udba.net (gre za t. i. Centralno abecedno evidenco MNZ iz časov bivšega komunističnega režima), ki so sestavni del Arhiva RS in jih kot verodostojne priznava tudi slovensko sodišče, je bil Viktor Knavs, oče Melanie Knavs, potencialne prve dame ZDA, celo v zaporu. In to zaradi dveh kaznivih dejanj, utaje davkov in nedovoljene trgovine.«
Razžalil ga je tudi odstavek, v katerem med drugim piše: »Zabeleženo je tudi, da je oseba – Viktor Knavs – izbrisana iz kazenske evidence, kar pomeni, da se je – skladno s pravosodno prakso – po zakonsko določenem preteku let obsodba izbrisala iz kazenske evidence«. In še: »Po navedbah najdenih dokumentov je bil obtožen in obsojen zaradi dveh kaznivih dejanj: nedovoljene trgovine (po 226. členu kazenskega zakonika) in utaje davkov po 235. členu kazenskega zakonika«. V Knavsovo čast in dobro ime naj bi Požar posegel tudi s povedjo: »Koliko časa naj bi Viktor Knavs preživel v zaporu, pa je še uganka.«
Pooblaščenki: Knavs nikoli ni bil obsojen
Knavsovi pooblaščenki Nataša Pirc Musar in Rosana Lemut Strle v zasebni tožbi vztrajata, da mora Požar s pravnomočno odločbo sodišča dokazati svoje trditve, saj bi moral kot novinar skrbno preveriti informacije, česar po njunem mnenju ni storil. Trdita, da Knavs nikoli ni bil obsojen, da ni storil kaznivih dejanj, da ni bil izbrisan iz kazenske evidence, ker sploh ni bil obsojen, in da nikoli ni bil v zaporu.
Kot je običajno za predobravnavni narok, sta obe stranki v postopku našteli dokazne predloge, ki naj jih med sodnim postopkom izvede. Požarjev pooblaščenec Franci Matoz je kot priče predlagal Igorja Omerzo, ki naj bi dokazal, da se je Požar pred objavo seznanil z mikrofišem iz Centralne abecedne evidence (CAE), ki je v Arhivu RS (identični podatki naj bi bili na udba.net); direktorja Arhiva RS Bojana Cvelfarja in arhivarja Tadeja Cankarja glede avtentičnosti gradiva na udba.net. Zadnji dve priči je predlagal tudi zasebni tožilec, obe stranki pa sta predlagali tudi vpogled v sodbo sodišča primera Francija Perčiča. Ta je namreč zasebno tožil prvaka SDS Janeza Janšo zaradi navedb z udba.net, višje sodišče pa je menilo, da je gradivo avtentično. Na drugi strani je Knavs kot dokaz o nasprotnem stališču sodišču predlagal vpogled v pravdo – gre za isti primer –, kjer pa je sodišče odločilo Perčiču v prid oziroma da udba.net ni avtentična.
