Si predstavljate direktorja železnic, ki sinu, ki ima že v Londonu (resda ne sam, temveč z očetom) uspešno podjetje, dalj časa omogoča neomejeno uporabo službenega beemveja serije 5, hkrati pa tudi še uporabo službene kreditne kartice javnega podjetja, ki ga vodi? Ne? Mogoče si boste to le laže predstavljali, če vam povem, da si je sin na račun »očetovih« železnic privoščil, denimo, tudi zapestno uro, vredno približno 60.000 evrov, in da so železnice samo za prometne prekrške, ki jih je storil za volanom omenjenega beemveja, plačale kar 125.000 evrov ter, ne nazadnje, da je skupaj z mamo (z direktorjevo ženo) uporabljal mobilna telefona in s tem železnicam povzročil še za dodatnih 124.000 evrov stroškov?
O, ne, nič od tega ni izmišljeno. Zgodilo se je v Italiji. Očetu je ime Norberto Achille in je zdaj že nekdanji direktor Severnih železnic iz Milana – 14 odstotkov teh je v lasti državnih železnic, njihova večinska lastnica pa je pokrajina Lombardija –, 35-letnemu sinu pa je ime Marco.
Očeta, ki je obljubil (zaenkrat je to samo obljubil), da bo zagotovo poplačal vse stroške zapravljivega sina, državno tožilstvo preiskuje zaradi goljufije in poneverb, s katerimi je oškodoval Severne železnice, vendar za zdaj še noben postopek ni pravnomočno končan. Pa ne samo to, afere najverjetneje celo nikoli ne bi odkrili, če pristojnih organov nanjo ne bi opozoril neki zavedni uslužbenec, ki mu je zaradi tega potem grozil celo predsednik (?!) železniških sindikatov, rekoč, da si takšne tožibabe zaslužijo, da bi končale v Auschwitzu. Tam sicer ni končal, ga je pa novo vodstvo železnic prepričalo v podpis dogovora o sporazumni odpovedi.
Opisano se na srečo res ni dogajalo v Sloveniji, čeprav tudi pri nas vsak dan poslušamo in beremo o podobno skrb vzbujajočih pojavih, ki jih strokovnjaki uvrščajo med različne oblike korupcije, navzkrižja interesov, klientelizma, nepotizma itn. Za »italijansko« vsebino kolumne sem se odločil, ker je podobnost neetičnega početja očeta Norberta in sina Marca z nekaterimi škandali pri nas, kot je nekoč opozoril nemški novinar pod krinko Günter Wallraff, preveč očitna. Med največjimi preprekami za demokracijo in pravno državo je vedno tudi to, da se ljudje tako radi slepimo, češ da je svet, v katerem živimo, precej lepši, kot je v resnici. Žal ni. Ne, prav nič nam ne pomaga, da se slepimo, da je svet, v katerem živimo, precej lepši. Jadran Vatovec Na kožo
