Oče brezčasne vespe 
v resnici črtil motorje

Vespa je tehnični in še bolj družbeni fenomen, saj je uročila milijone ljudi in je po drugi svetovni voljni, ko je bila leta 1946 rojena, prva ponesla v svet podobo italijanskega stila. Po vseh teh letih ostaja nenadomestljivo prevozno sredstvo in sinonim za dinamično svobodo gibanja. Njenih slovenskih ljubiteljev, združenih v Vespa klubu Slovenija, je vsako leto več, in kar okoli sto se jih je pred sezono podalo na tretjo skupinsko vožnjo ter druženje na Obali.

»Vespa je več kot le prevozno sredstvo; je klasika in ikona, ki se še vedno proizvaja v vsej svoji klasični formi. Gre za prevozno sredstvo, ki ga nepretrgoma izdelujejo 66 let. Z več milijoni prodanih izdelkov velja za najpopularnejše dvokolesno motorno prevozno sredstvo, ki je bilo kadar koli proizvedeno,« pravi Nikolas Jošt, predsednik kluba, ki ima sicer 60 članov, a kar okoli 800 simpatizerjev, ki občasno hodijo na shode ali pa se obračajo nanje, kadar potrebujejo pomoč ali nasvet za svojo vespo.

Na Obali so se podali na 52 kilometrov dolgo panoramsko vožnjo, ki jih je vodila od Kopra v notranjost Istre, nato pa prek Pirana in Izole znova v Koper. V Piranu, kjer jih je na Punti pozdravil podžupan Bruno Fonda in kjer so vzbudili precej zanimanja, so prijetno popestrili letošnjo rojevajočo se turistično sezono. Predsednik kluba je povedal, da priljubljenost vesp zaradi njihovega večnega čara pri nas še kar raste, kar je v Piranu dokazovala tudi množica žarečih obrazov njihovih lastnikov, ki so s svojimi lepoticami prišli na shod tudi iz Italije, Avstrije, Hrvaške in Madžarske.

Brezčasna eleganca

In kako se je rodila legenda o vespi oziroma po slovensko osi? Tovarna letal Piaggio v italijanski Pontederi je dočakala konec druge svetovne vojne zbombardirana in v ruševinah. Od očeta Rinalda Piaggia je njeno vodstvo prevzel Enrico, ki je razmišljal, kako bi jo preusmeril v proizvodnjo osebnih prevoznih sredstev. Želja ljudi po večji mobilnosti je bila po katastrofi vojne precejšnja, a uničene ceste še niso obetale hitrega razvoja avtomobilskega trga, zato se je rodila legenda. Njene zasnove se je lotil letalski inženir Corradino D'Ascenio, ki je bil v Piaggiu že dvanajst let. Dobil je nalogo, da oblikuje preprosto dvokolesno vozilo, robustno, ekonomično in cenovno dostopno, vendar udobno in elegantno, ki ga bo lahko vozil vsakdo, tudi ženske, na katerem se ne bo tako kot na motornem kolesu umazala voznikova obleka in ki bo omogočalo prevoz še enega potnika.

Corradino, ki ni prenašal motornih koles, je tako izsanjal revolucionarno vozilo. Izhajajoč iz svojega znanja s področja letalstva si je zamislil vozilo, ki ima okvir v primerjavi z motornim kolesom obdan s pločevino, ročico za prestave pa na krmilu. Motor je postavil k zadnjemu kolesu, sprednje vilice, podobne pristajalnim kolesom letal, pa je oblikoval tako, da so dovoljevale preprosto menjavo kolesa.

Prvih 15 vesp je tovarno zapustilo aprila 1946: imele so dvotaktni 98-kubični motor, ki je pri 4500 vrtljajih razvil moč treh konjev in pol. Dosegle so hitrost 60 km/h in so imele tri prestave. Takoj se je izkazalo, da je vespa nadvse uporabna; ni spominjala na neudobno in glasno motorno kolo, predvsem pa je že na prvi pogled izžarevala izvirnost, eleganco in simpatije.

Rojen je bil fenomen, ki so ga pozneje izdelovali tudi v Veliki Britaniji, Franciji, Belgiji, Španiji, Indiji in Indoneziji. Leta 1948 je nastala 125-kubična vespa, nato legendarna vespa 150 GS, 1963 samo 50-kubična, leta 1968 primavera, leta 1978 model PX …, zdaj načrtujejo 300-kubično. Vsak nov model je bil nov korak tehnične in stilistične evolucije najbolj famoznega dvokolesnika na svetu. In zgodba o nesmrtni vespi se nadaljuje.