Očarljiva narava, srčni ljudje

V naši lepi domovini boste težko našli kraj s tako pestro zgodovino in veliko znamenitimi ljudmi – pa tudi s toliko okusnimi pridelki, jedmi in pijačami, ki jih daje ta sveta prleška zemlja.

Mesto je slikovito, na prvi mah ponuja vrsto zanimivosti, ki vabijo k ogledu kot magnet. V Ljutomeru – Lotmerku, kot mu pravijo domačini – so bili prvi slovenski tabor, prve konjske dirke, prvo slovensko dirkalno društvo, tu so nastali prvi slovenski filmski zapisi, kraj je imel tudi prvo samopostrežno trgovino v Sloveniji. Lončar Žuman še danes oživlja spomin na nekoč močno lončarsko obrt.

Ogledati si je treba staro mestno jedro, iti po peš coni. Glavni trg – eden od treh – je veličasten po svoji postavitvi, obnovili so ga 2008, leta 2010 pa je bil celo razglašen za najlepši trg v Sloveniji. Hiše ob njem tvorijo značilno mestno jedro s prevladujočo arhitekturo 19. in 20. stoletja. Škoda je le, da v tej družbi ni več hotela, manjkata tudi vinoteka in trgovina z vrhunskimi prleškimi vini. Saj ga je mogoče tu in tam kupiti, ampak tak božji dar mora biti na voljo na odlični lokaciji v središču mesta.

Občudovanja vredno je staro Marijino znamenje iz leta 1729. Pred njim je stal pranger, sramotilni steber s kletko za prestopnike, ki so jih mimoidoči zasramovali. Kaj še najdemo na Glavnem trgu? Zelo moderno in estetsko oblikovan je spomenik žrtvam nacizma in na tem kraju ustreljenemu partizanu Cirilu Jurešu - Maksu; takih je v Sloveniji zelo malo – je nekakšen pendant klasičnemu spomeniku NOB in žrtvam fašizma, ki stoji na robu parka.

Nedaleč od njega je doprsni kip jezikoslovcu dr. Radoslavu Razlagu. Na Glavnem trgu je tudi stavba Mestnega muzeja. Žal zunaj ni jasno označeno, ali je to hiša, v kateri je bival Karol Grossmann, avtor prvega slovenskega filmskega zapisa iz leta 1905, kajti na spominski plošči na tej stavbi piše, da ga je posnel prav na tem trgu. V Ljutomeru je že nekaj časa zelo uspešen Grossmannov filmski festival, zadnja leta tudi festival vina. Leta 1905 je posnel svoja prva kratka filma Odhod od maše v Ljutomeru in Sejem v Ljutomeru, leto pozneje pa še tretjega Na domačem vrtu. Umrl je 3. avgusta 1929 v Ljutomeru, 1915 pa je v njegovi hiši nekaj časa stanoval artilerijski podoficir Fritz Lang (1890–1976), pozneje slavni filmski režiser.

Mestni muzej na ogled ponuja stalno muzejsko zbirko ter bogato zbirko iz taborskega gibanja in obdobja NOB na tem območju. V mestni hiši so občinska knjižnica, lokalna turistična organizacija in več lokalov. Na Glavnem trgu najdete turistično informacijski center. Po čem je še znan Ljutomer – poleg razumnikov, vina in konjev? Po prvi zadružni (okrajni) hranilnici in posojilnici na Štajerskem (1872) in prvi samopostrežni trgovini v Sloveniji iz leta 1958.

Na Miklošičevem trgu kraljuje župnijska cerkev sv. Janeza Krstnika z lepim gotskim prezbiterijem in s slikovito notranjo opremo. Pred cerkvijo je velika kapela sv. Florijana iz leta 1736, na zidovih okoli nje pa so kamniti baročni reliefi.

Pred kapelo je – obrnjen k trgu – spomenik dr. Francu Miklošiču, ki je Slovencem še danes premalo znan. Ni bil le plodoviti jezikoslovec in dvorni bibliotekar po zaslugi Jerneja Kopitarja, kot njen rektor je bil tudi prvi predstavnik dunajske univerze v gosposki zbornici novoustanovljenega dunajskega dvodomnega parlamenta, poleg tega je napisal znamenito majniško deklaracijo o Zedinjeni Sloveniji. Na Starem trgu je Anina kapela iz leta 1756.

V Ljutomeru manjka aleja slavnih Prlekov. Prav bi prišla tudi kolesarska steza do bližnjega Jeruzalema, bisera Prlekije, kjer niso samo vinske trte, ampak je tudi čudovit gozdni rezervat. Muzej ljutomerski kasač deluje v sklopu Kasaškega kluba. Puhov muzej čaka na vaš obisk v bližnjem Sakušaku, presenečeni boste! Kmečki muzej Pristava, bližnja vas pri Ljutomeru, v sliki in besedi uprizarja 600 let zgodovine vasi Pristava. Kamor boste šli, povsod bo lepo: bodisi v vinske gorice, kjer boste doživeli tudi deželo klopotcev – tisti pri Železnih Dverih je največji v Sloveniji –, bodisi proti Muri. Ne boste razočarani.