NA KOŽO

Očala, ampak ne rožnata

Objavljeno 10. april 2013 00.15 | Posodobljeno 10. april 2013 00.15 | Piše: Domen Mal
Ključne besede: komentar

Spreminjal sem se v piflarja, šmekerja, zateženega filozofa, totalnega dripca.

Domen Mal.

Oko sokolovo, so mi rekli fotografi, ko sem jim na terenu povedal, kje naj zavijejo – še preden so sploh videli tablo, sem jo jaz že prebral. Zadnje čase pa se mi je dogajalo, da so črke, nekdaj na dvesto metrov ostre kakor britev, zamegljene. Ker s tablami najbrž ni nič narobe, sem posumil v svoj vid. Groza, a sem že tako star? Plešast sem od svojega dvajsetega, ogulila me je titovka, zdaj bom pa še čorav?

Prijavil sem se k okulistu, s kar malce treme sedel na stol, pogledal najprej v nekakšno napravo, potem pa na steno, v vsem znano razpredelnico z različno velikimi številkami. »Preberite četrto vrsto od spodaj,« mi je naročil okulist in sem se lotil naloge, ampak mi naštevanje kar ni in ni steklo. Ali je tistole trojka ali osmica, sem premišljeval in poskusil s petko, iz ponižujočega uganjevanja me je rešil nov ukaz: »Pa poskusite vrstico više!« No, tam sem se pa znašel kot riba v vodi. Kratkovidni ste, ni hudega, a verjamem, da vas moti, je rekel zdravnik. Koliko ste stari? Kmalu bom 43, sem zamrmral v brado. Ste že kdaj nosili očala? Ja, v osnovni šoli so mi jih predpisali in tudi kmalu odpisali, ker so se oči popravile. Zamolčal pa sem, da tistih neuglednih špeglov v debelih plastičnih rjavih okvirjih nisem nikoli nataknil na nos, rdečelasega, kodrastega, pegastega in debelušnega me je že brez njih dovolj tepla narava.

Z napotnico sem se sprehodil v sosednji prostor, prodajalno očal. Debeli plastični rjavi okvirji so seveda preteklost, možnosti je danes milijarda, vseh barv in oblik, pa, roko na srce, tudi cen – 40 evrov za očala prispeva zdravstvena blagajna, ostalo je treba dodati iz svojega tošelčka. Ljubljena, ki ji priznavam izostren okus za modo, je prevzela pobudo in kazala prodajalcu, katere okvire naj mi podaja. Spreminjal sem se v piflarja, šmekerja, zateženega filozofa, totalnega dripca, dokler nisem probal temnih, pravokotnih okvirjev, s katerimi sva bila oba zadovoljna.

Svet je zdaj spet oster. Ni pa, vsaj po gospodarski situaciji, prav nič lepši. Na žalost proti temu ne bi pomagala niti rožnata očala.

Deli s prijatelji