LJUBLJANA – Da ne bo pomote, borzni analitik ter vodja Altinega oddelka za upravljanje delniških in drugih naložb Peter Jenčič ima prav, ko opozarja, da bo, potem ko se je Sloveniji uspelo (z izdajo 10-letnih dolarskih obveznic) začasno odrešilno zadolžiti za 2,25 milijarde ameriških dolarjev, največji problem najverjetneje to, da bi morala imeti v naslednjih letih, če bi se hotela tudi uspešno razdolževati, nominalno gospodarsko rast višjo od šestih odstotkov. Ker je pač zahtevana donosnost za omenjene obveznice skoraj šestodstotna.
Vzrok za hkratno zaskrbljenost naj bi bilo vsekakor tudi to, da bomo tako pridobljenih 2,25 milijarde dolarjev žal primorani nameniti izključno za prehodno zapolnitev luknje v državni blagajni (za financiranje proračunskih obveznosti oziroma že dozdajšnjega državnega dolga), ne pa tudi za morebitna, še kako zaželena vlaganja ali zagotavljanje odrešilnih davčnih olajšav. Kljub temu se je mogoče strinjati z ministrom za finance dr. Janezom Šušteršičem in drugimi predstavniki vlade, ko pravijo, da se je izdaja 10-letnih obveznic glede na pričakovanja – nekateri so nas vnaprej strašili, da bo zahtevana donosnost še večja, drugi pa, da nam obveznic morda celo ne bo uspelo prodati – končala razmeroma uspešno. Potencialni kupci bi bili konec koncev pripravljeni kupiti skoraj petkrat več obveznic, kot smo jim jih ponudili. V redu, očitno je, da imajo nekateri (nekateri!) na drugi strani Atlantskega oceana dovolj denarja za kupovanje obveznic in da se jim zdi smotrno tudi kupovanje slovenskih, ter drugič, da tamkajšnji potencialni kupci evropskih obveznosti (spet) nimajo tako zelo slabega mnenja o trdnosti finančnega zdravja držav v evrskem območju.
Minister Šušteršič je pač imel, tudi z malo sreče, ugoden veter v jadrih in je lahko zadovoljen (upravičeno pravi, da v tujini na Slovenijo v tem hipu ne gledajo več kot na državo, ki ji grozi nelikvidnost in bo morala v kratkem zaprositi za mednarodno finančno pomoč), vendar je tudi res, da nas v prihajajočem letu čakajo še večji finančni izzivi: že pred poletjem. Znova bomo morali izdajati obveznice in se še dodatno zadolževati.
Vedno isti, naprošeni analitiki |
Je bilo bolje leta 2009? V prvem četrtletju leta 2009 je tedanja Pahorjeva vlada na evropskem finančnem trgu ponudila triletne obveznice. In? Takratna zahtevana donosnost za triletne slovenske obveznice je bila 4,25-odstotna. To pa je, če smo korektni, prav gotovo mogoče primerjati z zdajšnjimi 10-letnimi obveznicami s 5,7-odstotno donosnostjo za tiste, ki so jih kupovali. Ker se leta 2012 zagotovo ni laže zadolževati, kot se je bilo v začetku leta 2009. Upoštevati je treba tudi to, da so po vrhu EU maja lani možnosti zadolževanja postale še bistveno manj ugodne, še posebno potem, ko so se temni oblaki dolžniške krize začeli grozeče zgrinjati na Italijo in Španijo. Seveda pa vsakdo, ki se sprašuje, zakaj se lahko Italija in Španija ugodneje zadolžujeta kot Slovenija, zelo dobro ve, da govori neumnosti. Podobno kot tisti, ki omenjajo, da se je »celo Nigerija« lahko zadolžila s 4,55-odstotno donosnostjo. Res je, toda Nigerija je »komaj« osma proizvajalka nafte na svetu. In še na nekaj je za Delo upravičeno opozoril dr. Egon Zakrajšek iz ameriške centralne banke: »Če bo Slovenija sposobna pokazati navzven več politične enotnosti, ji bodo tudi mednarodni finančni trgi bolj naklonjeni.« |