Prihodnji torek se bodo sešli predsedniki parlamentarnih političnih strank in vodje poslanskih skupin ter se poskušali dogovoriti o dopolnitvi ustave z zlatim fiskalnim pravilom, v skladu s katerim naj bi bili pri nas proračuni odslej lahko samo še uravnoteženi ali v presežku.
Mimogrede, prejšnji premier, prvak SD Borut Pahor, ne more kandidirati na letošnjih predsedniških volitvah, ker je njegov SD tako zadolžen, da mu ne more financirati uspešne predsedniške kampanje. Smola, rešitve, ki bi bile bržda boljše za državo in državljane, nikoli niso zastonj.
Če se vrnemo k zlatemu fiskalnemu pravilu: Pahor je napovedal, da bo poslanska skupina SD zagotovo podprla predlog Janševe vlade, da se pravilo zapiše v ustavo. Ker to nič ne stane?
Zastonj podpora navedeni dopolnitvi ustave predvsem ne bo zaman. Vplivala bo na marsikaj. Tudi na razmerja in razmere na levici: tudi na odnose med Pahorjevim SD in Jankovićevo Pozitivno Slovenijo.
Pahor se sicer hkrati zavzema tudi za dialog socialnih partnerjev – na kar je, roko na srce, včasih pozabljal, ko je še bil predsednik vlade –, vendar je z dnevnopolitičnega vidika pomembnejše njegovo stališče, da mora vsak med nami razmisliti, kako (s čim) bi bil lahko najkoristnejši za to, da se stvari premaknejo naprej oziroma tja, kamor želimo priti.
Pahor poudarja, da si v SD prav gotovo ne želijo, da bi bili nujno potrebni varčevalni ukrepi nazadnje zavrnjeni, na primer na referendumu, saj si potem ne bi mogli več obetati izboljšanja položaja na področju javnih financ, ampak bi se ekonomske in socialne razmere poslabšale, naša država pa bi zdrsnila v še globljo krizo.
Ste tudi vi pomislili, da bi bil Pahor boljši vodja katere izmed slovenskih sindikalnih central, ki v tem hipu povsem a priori napadajo prav vsak predlog Janševe vlade, od zdajšnjih? Ker ni tako ideološko zaslepljen niti tako politikantsko sprenevedav, kot so nekateri sindikalistični kolovodje. Pa saj tudi zanje obstaja izhod: naj se že nehajo pretvarjati, da niso spolitizirani, naj se končno že včlanijo v katero od zdajšnjih političnih strank (ali ustanovijo svojo) in na prvih naslednjih volitvah kandidirajo za pos(t)lance. Vsak mora razmisliti, kako (s čim) bo najkoristnejši, da se stvari premaknejo naprej.