LJUBLJANA – Skupina opozicijskih poslancev z nekdanjim poslancem Virantove Državljanske liste Ivanom Vogrinom na čelu je vložila že drugo interpelacijo proti ministru za notranje zadeve dr. Gregorju Virantu v komaj nekaj mesecih. Je pa hkrati tudi res, da Vogrin interpelacije sploh ne bi mogel vložiti, če se mu ne bi s svojimi podpisi pridružilo devet poslancev SDS: Marijan Pojbič, Mateja Pučnik, Danijel Krivec, Štefan Tisel, Andrej Čuš, Zvone Lah, Ivan Grill, Marko Pogačnik in Ljubo Žnidar.
Notranji minister Virant se menda ni želel opredeliti do podrobnosti, zapisanih v tokratni interpelaciji, in jih niti ni pripravljen komentirati, ker si, kot je kljub temu pojasnjeval, tako slabo napisana interpelacija ne zasluži njegove pozornosti in je ne bo dobila. Prvak vladne Državljanske liste (DL) je poleg tega vrnil žogico Vogrinu rekoč, da nekdo, ki so ga obsodili zaradi zlorabe uradnega položaja, pač ne bi smel biti več niti poslanec, kaj šele predlagatelj interpelacij.
Smiselnost interpelacije je vnaprej zanikal tudi prvak stranke Desus, zunanji minister Karl Erjavec, saj se mu zdi, da očitki iz interpelacije zadevajo Viranta predvsem kot prvaka DL, manj pa kot notranjega ministra.
Niti v Ukrajini vlada ne odloča, ali je interpelacija dopustna
Odziv notranjega ministra je lahko za koga sprejemljiv, za koga drugega manj, vendar to zagotovo še ni razlog, da bi že vnaprej omalovaževali pravico poslancev, da vlagajo interpelacije. Slovenija postaja vse zanimivejša. Niti v Ukrajini namreč ministri, še posebno ne notranji minister, niso (več) tisti, ki bi lahko odločali, kdaj smejo poslanci še vložiti interpelacijo in kdaj ne. V zares demokratični državi naj bi bilo pomembno predvsem to, ali držijo argumenti predlagateljev interpelacije, pri nas pa je že vnaprej jasno, da bo vsakokratna (!) vladna koalicija strnila vrste ter kot buldožer, brez sleherne slabe vesti in skrajno arogantno zavračala predloge za razrešitev interpeliranih ministrov. Po letu 1990 je bilo le nekaj svetlih parlamentarnih trenutkov, ko parlamentarni večini ni uspelo zlorabiti parlamentarnega odločanja o interpelaciji sebi v prid, v zadnjih letih žal nobenega več.
Vogrin sicer trdi dvoje, prvič, da je večino grehov notranjega ministra naštel in opisal že v svoji knjigi, in drugič, da se z interpelacijo ne maščuje za to, ker ga je dr. Virant izključil iz DL in hkrati pozival, naj se odreče poslanskemu sedežu: »Mar dr. Virant ni doktor prava? Moj in njegov primer sta enaka. Notranji minister bi moral vedeti, da dokler nekdo ni pravnomočno obsojen, zanj velja presumpcija (domneva) nedolžnosti.« Bo kar res: višje sodišče je namreč lani sodbo, s katero je bil Vogrin resda že obsojen na prvi stopnji, razveljavilo in vrnilo v vnovično obravnavo. Vogrin prav tako pravi, da je dr. Virant v vsaki vladi, v kateri sodeluje, v vlogi rakaste celice: »Pa saj je to že dokazal.« ¾ Dr. Gregor Virant in Ivan Ogrin, ki je na čelu predlagateljev že druge interpelacije proti prvemu: svojčas sta sedela vsaj vsak na drugem koncu mize. (Foto: Ljubo Vukelič)
Zakaj SLS ni podpisal?
Poslanca SLS Franc Pukšič in Mihael Prevc, ki meni, da nove interpelacije le še bolj utrjujejo navezo vladnih strank. Foto: Igor Zaplatil Vodja poslanske skupine SLS Mihael Prevc je prepričan, da vsaka nova (naslednja) interpelacija proti kateremu koli od ministrov vlade premierke mag. Alenke Bratušek le še bolj in trdneje poveže štiri vladne stranke v odločnosti, da ne bodo sprejele nikakršne kritike opozicije: »Kot edina skupna točka jim ostaja zgolj skrb, kako čim dlje ostati skupaj na oblasti. Zato v SLS glede na dozdajšnje izkušnje v ponavljajočem se vlaganju interpelacij ne vidimo več nobenega pomena, saj so možnosti za uspeh oziroma razrešitev ministrov neznatne.« Poslanska skupina SLS je že oktobra lani skupaj z NSi vložila prvo interpelacijo v tem mandatu proti ministru Virantu, ki se je, kot pravi Prevc, nanašala na številna sporna ravnanja predsednika Državljanske liste. Čeprav je nekaterim mogoče res težko to verjeti, se je nazadnje izkazalo, da kljub resnosti (utemeljenosti) očitkov notranji minister uživa le še večjo podporo vseh štirih koalicijskih strank: »Prav zato, ker ni verjetno, da se je v zadnjih nekaj mesecih kaj spremenilo, svojih podpisov k tokratni interpelaciji nismo prispevali.« |
