LJUBLJANA – Nekdanji veleposlanici v BiH Nataši Vodušek je delno uspelo s tožbo proti državi, ker je sredi leta 2013 ostala brez službe na zunanjem ministrstvu. Delovno in socialno sodišče je izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi ocenilo za nezakonito, poroča Delo. Menijo, da je MZZ izredno odpoved delovnega razmerja izdalo prepozno. Voduškovi tako po odločitvi delovnega sodišča pripada dobrih 18 tisočakov in 22 plač za nazaj.
Poročali smo
, da je Voduškova leta 2008 v Bosni z 1,75 promila alkohola v krvi povzročila prometno nesrečo, v kateri je bil hudo poškodovan voznik osebnega avta. Prometna nesreča se je zgodila 13. oktobra 2008, le nekaj ur pred obiskom takratnega slovenskega predsednika Danila Türka v BiH. Dogodek je v BiH sprožil burne odzive. Voduškovo je zaradi prometne nesreče zunanje ministrstvo poklicalo na posvetovanje v Ljubljano, predsednik republike pa jo je nato 19. decembra 2008 odpoklical s položaja.
Dobi plače in 18 tisočakov povračila
Zaradi nesreče je bila obsojena na enoletno zaporno kazen, iz zapora pa so jo nato še predčasno izpustili. Pred odhodom v zapor je njen delodajalec sprožil postopek za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Delovno in socialno sodišče je sklenilo, da Voduškovi delovno razmerje ni prenehalo 21. julija 2013, temveč je to trajalo do 20. maja letos, ko je bila izdana sodba. MZZ ji mora zato za ta čas obračunati vse zapadle bruto plače in od njih odvesti pripadajoče prispevke (za celotno obdobje, razen za julij 2013 v celoti in avgust 2013 do že odvedenega zneska 439 evrov), akontacijo dohodnine pa za čas po prihodu iz zapora od 1. maja lani do vključno 20. maja letos in ji za to obdobje izplačati neto plače, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Poleg tega ji mora obračunati še denarno povračilo v višini 18.471 evrov bruto ter ji po odvodu davkov in prispevkov izplačati neto znesek.
Kdo je zamočil?
Voduškova je 22. julija 2013 začela prestajati zaporno kazen, ministrstvo pa je sklep o izredni odpovedi izdalo 8. julija 2013. Pri odločitvi o izredni prekinitvi pogodbe o zaposlitvi je upoštevalo zakon o delovnih razmerjih, ki določa, da lahko delodajalec delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če mora biti zaradi prestajanja zaporne kazni več kot šest mesecev odsoten z dela, poleg tega da se je po dogodkih, ki so sledili prometni nesreči, med ministrstvom in nekdanjo veleposlanico porušilo medsebojno zaupanje, še poroča časnik.
A je delovno sodišče ugotovilo, da Voduškovi izredne odpovedi niso dali pravočasno. Na MZZ so uradno obvestilo okrajnega sodišča o tem, da je pravnomočno obsojena na leto dni zapora, prejeli 27. junija 2013, a so bili pristojni na MZZ že vsaj 22. maja tega leta seznanjeni, da bo zaradi prestajanja zaporne kazni z dela odsotna več kot šest mesecev. MZZ je namreč 22. maja 2013 takratnemu ministrstvu za notranje zadeve in javno upravo poslal dopis oziroma predlog, ki ga je podpisal takratni generalni sekretar ministrstva Tomaž Kunstelj, za vmesno varnostno preverjanje Voduškove zaradi pravnomočne obsodbe pa tudi iz interne komunikacije na MZZ izhaja, da so bili s kazensko obsodbo seznanjeni. A so ji kljub temu sklep o izredni odpovedi dali šele 8. julija 2013, kar je po preteku tridesetdnevnega roka, kar pomeni, da je bila prepozna in zato nezakonita, meni sodišče.
