LJUBLJANA – Državni svet je na današnji izredni seji na tajnem glasovanju z 21 glasovi za in 12 proti izglasoval odložilni veto na novelo obrtnega zakona. Ta je sicer podlaga za uvedbo prostovoljnega članstva v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS), kjer ukinitvi obveznega članstva nasprotujejo.
OZS odložilni veto pozdravlja in ocenjuje, da lahko le obvezno članstvo ohrani zbornični sistem in slovenske obrtnike. V OZS, katerega predsednik Alojz Kovšca, je danes v državnem svetu zagovarjal stališča predlagateljev veta, menijo, da uvedba prostovoljnega članstva pomeni izničenje zborničnega sistema, lanski referendum pa je bil napaka prejšnjega vodstva, saj člani o njem niso bili zadostno in pravočasno obveščeni.
Državo pozivajo, naj ne ponovi napake
Pravijo še, da slabo finančno stanje Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) kaže na negativne posledice prostovoljne oblike članstva, zato državo pozivajo, naj »podobne napake ne ponovi«. Dodajajo, da si je GZS aktivno prizadeval za ukinitev obveznega članstva v GZS, ker si je sama obetal nove člane. Navajajo izide svoje spletne ankete, po kateri se 83 odstotkov tistih, ki so odgovorili, ne bi včlanilo v nobeno zbornico, torej tudi v GZS ne.
Obvezno članstvo za vse
Dodajajo, da OZS, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) in posamezni člani vodstva GZS zagovarjajo obvezno članstvo za vse zbornice, pri čemer bi se gospodarski subjekti sami odločili, v kateri zbornici bodo člani. »Ni treba, da je zbornica všečna vsem članom v vsakem trenutku, saj to ni njen namen. Namen zbornice je, da poenoti interese članstva, razčiščuje konflikte med posameznimi panogami in jih sama presega, nato pa zakonodajalcu predstavi usklajena in javno sprejemljiva stališča. To pomeni, da se vladi ni treba vsakič posebej ukvarjati z ekstremnimi zahtevami posameznih interesnih skupin znotraj zborničnega članstva,« je zapisal Kovšca.
Kdo bo najbolj prizadet?
Menijo, da bodo posledice prostovoljnega članstva občutile zlasti območne obrtno-podjetniške zbornice, ki se ne bodo mogle same financirati. Prav obrtniki na obmejnih področjih v veliki meri potrebujejo pomoč in storitve zbornic, dodajajo. Posledice prehoda na prostovoljno članstvo bodo člani OZS najprej občutili na področju informiranja in zastopanja, saj bodo glede na število članov zastopani tudi njihovi interesi v posameznih obrtnih panogah. OZS ne bo mogel učinkovito izvajati aktivnosti na zakonodajnem področju, ker bo na koncu prizadelo prav obrtnike in male podjetnike, pravijo.
»Preoblikovanje zbornice v zgolj tržni subjekt pomeni erozijo zborničnega sistema in napako države. Zbornica namreč ni zgolj ustanova, v katero nekdo vplača 10 evrov na mesec,« so še zapisali na OZS.
