ODLOČNO

Obrtna zbornica: Porežite plače v javnem sektorju

Objavljeno 27. marec 2012 17.02 | Posodobljeno 27. marec 2012 17.02 | Piše: A. L.

Stroške prevoza na delo ukiniti, kilometrina pa naj ostane enaka, svetujejo na OZS.

Predsednik OZS Štefan Pavlinjek.

LJUBLJANA – Predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) Štefan Pavlinjek je izrazil upanje, da bo vladi uspelo pomiriti sindikate, saj je Slovenija res v slabem položaju in ti ukrepi so nujni. »Masa plač v javnem sektorju naj se zmanjša. Tudi v malem gospodarstvu smo znižali plače, da lahko preživimo, in prav je, da se nekaj naredi tudi v javnem sektorju,« je poudaril Pavlinjek. Bogdan Oblak je poudaril, da je proti koriščenju očetovskega dopusta, Pavel Sedovnik pa je opozoril, da v Evropi nima nihče eno leto porodniškega dopusta in je to v naši državi res velik privilegij. V Nemčiji uvajajo novo evropsko direktivo o zaščiti mater in podaljšujejo porodniški dopust s treh mesecev na šest, kar je že privedlo do ostrih odzivov delodajalcev.

Podpredsednik upravnega odbora (UO) OZS Ivan Jani Ulaga, ki sodeluje na pogajanjih, je pojasnil glavne predloge vlade o uravnoteženju javnih financ. 

Povračilo stroškov prevoza na delo naj se ukine

Vsi člani UO OZS podpirajo predlagane varčevalne ukrepe vlade za stabilizacijo javnih financ v državi. UO OZS predstavnikom OZS v Ekonomsko socialnem svetu (ESS) in predstavnikov v delovnih skupinah ESS predlaga, da za pogajalska izhodišča uporabljajo predloge iz Zahtev slovenske obrti in podjetništva 2012. H gradivu »Uravnoteženje javnih financ – Izhodišča za pripravo rebalansa proračuna za leto 2012« OZS daje naslednje pripombe oziroma predloge:

– združevanju javnih zavodov v OZS ne nasprotujejo pod pogojem, da se združi javne zavode, ki vsebinsko pokrivajo ista področje (npr. poklicno in strokovno izobraževanje);
– glede zniževanja stroškov prevoza na delo OZS predlaga, da se povračila stroškov prevoza na delo ukinejo, kilometrina pa naj ostane na sedanji ravni.

Olajšave

UO OZS je predloge sprememb in dopolnitev OZS glede davčnih zakonov potrdil. Pri predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini OZS predlaga dvig dohodninskega razreda za vstop v najvišjo, 41-odstotno obdavčitev pri najmanj 25.000 evrih dohodninske davčne osnove. OZS tudi predlaga, da se v zakon vgradijo jasna sodila za uveljavljanje olajšav za raziskave in razvoj z vsemi potrebnimi kriteriji, v podzakonskem aktu pa predpišejo poenostavljeni in jasni postopki za njihovo uveljavljanje. Opredelitev davčnih olajšav za vlaganja v raziskave in razvoj je namreč preozko zastavljena in nejasna, zaradi česar so v praksi pri uveljavljanju teh olajšav številne težave. Mnogi manjši poslovni subjekti se jim odpovedo in raje namenjajo svojo dragoceno energijo v zagotavljanje finančnih virov za lasten razvoj. Zaradi nedorečenosti pravil v zvezi s temi olajšavami tisti zavezanci, ki jih uveljavljajo, s svojimi notranjimi akti določajo sodila za vodenje evidenc, potrebnih dokazov, postopkov, poročil. To je zamudno, nedopustno in vedno pod ohlapnim načelom proste presoje dokazov v davčnem postopku, s čimer ni davčnim zavezancem zagotovljena niti osnovna davčna varnost.

Davek znižati

Predlagane spremembe k Predlogu Zakona o spremembah Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb pomenijo smiselno podobne rešitve kot pri zasebnikih na podlagi Zakona o dohodnini. Dejstvo je, da je davek od dohodkov pravnih oseb (DDPO) eden manjših proračunskih davčnih virov, zato njegovo zmanjšanje na najmanjšo mogočo raven ne bi bistveno vplivalo na zmanjšanje proračunskih prilivov. Pripomba OZS je, da limit v višini 60.000 evrov pri uveljavljanju investicijskih olajšav ni smiseln in je kot tak neustrezen, saj demotivira domače in tuje vlagatelje pri naložbah v slovenske pravne osebe, zato OZS predlaga ukinitev limitiranega uveljavljanja olajšav za vlaganja. Stopnja 15 odstotkov DDPO naj velja že za leto 2012, nato pa se do leta 2015 zniža na 10 odstotkov.

Ureditev opravljanja čezmejnih storitev v Sloveniji

Pri razpravi o deregulaciji poklicev je Pavel Sedovnik pojasnil, da je v primerjavi z drugimi državami v EU Slovenija po številu reguliranih poklicev na 3. mestu, razpon med številom reguliranih poklicev pa je v teh državah izredno velik, in sicer od največ 369 do najmanj 52. V Sloveniji nimamo zakonsko opredeljene definicije, kaj je reguliran poklic, MDDSZ pa pri opredeljevanju reguliranega poklica oziroma regulirane dejavnosti izhaja iz naslednje definicije: »Regulirani poklici oziroma dejavnosti so tisti poklici oziroma dejavnosti, za opravljanje katerih se zahteva pridobitev posebne poklicne kvalifikacije predpisane z zakoni ali drugimi predpisi.« Pri pregledu reguliranih poklicev v Sloveniji lahko z gotovostjo ugotovimo, da bi brez kakršne koli škode bilo mogoče zmanjšati število reguliranih poklicev, v kolikor bi nekatere poklice, ki se podvajajo  in so namenjeni za opravljanje istega poklica v različnih institucijah združili v en reguliran poklic in če bi s seznama reguliranih poklicev izločili vse nedoslednosti. »Pri pregledu reguliranih poklicev v Sloveniji, ki so vezani na obrt, v OZS ugotavljamo, da so ti usklajeni z reguliranim vstopom v obrtno dejavnost do leta 2007, kar pomeni, da MDDSZ pri določanju reguliranih poklicev ne uporablja dosledno prej navedene definicije. Med reguliranimi poklici pa najdemo tudi poklic – »mojster, ki izobražuje vajence«. »Sloveniji ne poznamo, saj je vsak mojster  usposobljen za izobraževanje vajencev,« je dejal Sedovnik. Pri odločanju, do katere ravni je še primerno deregulirati vstop v obrtno dejavnost, je treba upoštevati predvsem ureditve vstopa v dejavnost naših sosednjih držav in držav, ki so naši pomembni gospodarski partnerji. Predvsem je to pomembno pri opravljanju čezmejnih storitev naših obrtnikov in podjetnikov v teh državah, kjer se kažejo velike težave in kopica administrativnih ter finančnih ovir, prav tako pa tudi v obratni smeri, kjer imamo v Sloveniji zadevo popolnoma liberalizirano in zato nimamo nobenega nadzora nad podjetji iz drugih držav EU, ki opravljajo te storitve v Sloveniji. Člani UO OZS so zato sprejeli sklep, da OZS predlaga vladi, da med prioritetne naloge uvrsti tudi ureditev opravljanja čezmejnih storitev v Sloveniji na podoben način, kot je to urejeno v nekaterih drugih državah, npr. Avstriji in Nemčiji.

Preveč cvetličarskih šol?

Delo Sekcije cvetličarjev in vrtnarjev pri OZS je predstavil njen predsednik Simon Ogrizek. Poudaril je, da so za slovenske cvetličarje trenutno zelo hudi časi, saj se pri cvetju najprej začne varčevati. »A smo optimisti, da bo cvetličarska kultura ponovno pridobila veljavo. Slovenskih cvetličarjev in vrtnarjev je prek 4000 in v sekciji jim pomagamo po svojih najboljših močeh,« je dejal Ogrizek. Glede izobraževanja na tem področju je izpostavil dejstvo, da je široka mreža cvetličarskih šol privedla do prevelike razpršenosti šol, posledično je premalo dijakov v teh šolah, tudi kakovostnega kadra za izobraževanje cvetličarjev in vrtnarjev ni dovolj.

Deli s prijatelji