TURIZEM LJUBLJANA

Obrti še ne bodo izumrle

V Ljubljani živi nekaj rokodelskih mojstrov, na kreativnih delavnicah jih lahko spoznate od blizu in se tudi sami preizkusite v umetnosti ročnih spretnosti.
Fotografija: Christoph Steidl Porenta v zlatarni Zlato runo v Ljubljani Foto: Andrej Doblehar
Odpri galerijo
Christoph Steidl Porenta v zlatarni Zlato runo v Ljubljani Foto: Andrej Doblehar

Turizem Ljubljana namreč predstavlja osem novih butičnih doživetij Ljubljane, ki seznanjajo manjše skupine udeležencev s tradicionalnimi rokodelskimi obrtmi v prestolnici: poleg zlatarstva še z dežnikarstvom, tkalstvom, lončarstvom in tiskarstvom. »Domačini ter domači in tuji obiskovalci mesta z njimi izkusijo ljubljansko tradicijo kot aktivni udeleženci; omogočijo jim, da se za kratek čas prelevijo v popravljavce dežnikov, tkalce, lončarje, tiskarje in zlatarje,« so povedali na Turizmu Ljubljana.

Lončarski atelje v Slovenskem etnografskem muzeju. Foto: Primož Hieng
Lončarski atelje v Slovenskem etnografskem muzeju. Foto: Primož Hieng

Kaj običajno naredite, ko se vaš dežnik poškoduje? Pomislite na to, da bi ga nesli v popravilo, ali morda sploh ne veste, da takšen kraj v resnici obstaja? Podajte se na pot raziskovanja te zanimive obrti in razvijte nov odnos do dežnika, ki v današnji družbi velja za potrošni material.

»Spoznate lahko tudi delo v stari tiskarni in se še sami preizkusite v mešanju tiskarskih barv,« so predstavili enega od programov. »Preizkusite težo svinčenih črk, nato pa si sami natisnite plakat, ki vas bo še dolgo spominjal na obisk. Kolikokrat v življenju ste imeli priložnost stikati po predalih stare delavnice? V tem doživetju boste spoznali muhe starih strojev in se za nekaj ur spremenili v podajalca papirja, tiskarja ali pa morda celo kontrolorja kakovosti.«

Usvojite lahko osnove tkalstva. Foto: arhiv Turizma Ljubljana
Usvojite lahko osnove tkalstva. Foto: arhiv Turizma Ljubljana

Lahko pa spoznate osnove ročnega tkanja, ene najstarejših in najbolj razširjenih obrti na Slovenskem, saj so imeli še v 18. in v prvi polovici 19. stoletja statve pri skoraj vsaki hiši. V tkalski delavnici Slovenskega etnografskega muzeja lahko obiskovalci doživijo izkušnjo ročnega tkanja: demonstracijo postopkov, seznanjanje z naravnimi materiali, v tkanju pa se preizkusite tudi sami. Med doživetjem boste namreč izdelali svoj prvi tkani izdelek, ki ga boste lahko odnesli domov.

Dežnikarstvo še ni povsem izumrlo. Fotografija je simbolična. Foto: Primož Hieng
Dežnikarstvo še ni povsem izumrlo. Fotografija je simbolična. Foto: Primož Hieng

»Zdaj imate redko možnost spoznati prefinjeno delo zlatarskega in srebro-kovaškega mojstra,« vabijo v Turizmu Ljubljana. »Uvodoma boste spoznali materiale, ki se uporabljajo v ateljeju, in boste navzoči pri demonstraciji predelave srebra s taljenjem in čiščenjem. Lahko se boste preizkusili tudi v oblikovanju srebrne ploščice za obdelavo.« Zlatar z obiskovalcema vzpostavi oseben odnos tudi pri načrtovanju oblike in površine nakita. Vodi ju pri delu in jima pomaga, če oceni, da udeleženca izdelave ne bosta zmogla sama, pa prevzame delo v svoje roke.

Igra v dvoje je doživetje, tudi ko poskušata izdelati skupni izdelek na lončarskem vretenu. V tem izzivu se namreč osebi soočita z glineno gmoto, njun cilj pa je s skupnimi močmi ustvariti pravo skodelico iz gline. »Odpravite se na zmenek z glino in vretenom v Lončarskem ateljeju. V kratkem tečaju za popolne začetnike se spoznate z materialom in gnetenjem gline. Oblikovali boste kroglice in jih nato uporabili pri lončarstvu z nazornim prikazom izdelovanja skodele na lončarskem vretenu,« vabijo iz Turizma Ljubljana. 

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije