LJUBLJANA – Uroš Macerl, predsednik društva Eko kro 
, je v San Franciscu pred kratkim prejel ugledno nagrado za okoljske aktiviste Goldman Environmental Prize. Da je šla nagrada v roke prav zgoraj omenjenega Slovenca, pa ni vsem pogodu …
Tako se je za Finance zdaj dodobra razpisal Boštjan Pihler, nekoč Macerlov soaktivist v boju proti Lafarge Cementu, zdaj pa sta očitno na povsem nasprotnih bregovih. Med drugim mu očita, da mu gre zlasti za denar in da v zmagovitem boju v bistvu ni naredil prav veliko. »Uroš o teh stvareh ve bore malo oziroma največ toliko, kolikor nam pač uspe pojasniti mu. On tukaj ni dal nobene dodane vrednosti,« piše Pihler, češ da je v Eko krogu Macerl tisti, ki »računa na to, kar bodo naredili ostali«. Pri tem menda ni bil ne idejni ne strokovni ne delovni vodja, temveč zgolj soaktivist, ki je ob kakšnem večjem dogodku bedel nad organizacijo in se v zadnjih letih v javnih nastopil res dvignil na visok nivo. »Uroš ni ekoborec toliko, kolikor to ogroža njegovo kmetijo in življenje,« nadaljuje pisec in Macerlu očita še izobrazbeni manko, zaradi katerega ni hotel ničesar napisati. Ter seveda, da si nagrade ni zaslužil on, temveč društvo. Ampak omenjena nagrada je namenjena zgolj posameznikom, društvom pač ne ...
Kam bo šel denar?
Ker mu očita tudi to, da se še ni izjasnil, kaj bo naredil z denarjem, smo Macerla povprašali o tem. »Gre za 175 tisoč evrov. Ni še odločeno, kaj bomo z denarjem. Zdaj je tako in tako še v Ameriki, tako da se zdaj posvetujem z ostalimi, računamo pa, da gre v glavnem v okoljske namene. Velik del bom podaril, ostalo pa se bo obrnilo v okoljske namene. V Eko krogu bomo poskušali najti najboljše rešitve, kaj s tem denarjem narediti. Velik del tega denarja bo šel v nadaljnje delovanje Eko kroga, točno pa še ni dorečeno. Videti je treba, kdaj bo denar prišel, kako bo z davki, tako da je odprtih vprašanj precej. Imajo pa nekateri že zdaj hude težave,« nam je že takoj namignil na zapis Boštjana Pihlarja v Financah.
Seveda smo ga zaprosili za komentar tega, a nam je odvrnil, da se na njegov nivo ne bo spuščal, vsakršno branje in komentiranje pa sta zanj le izguba časa. »Če se jaz začnem ubadati z vsem, kar tam piše, potem se bomo s tem ukvarjali še dolgo. Tistim, ki jih boli, kar okoljske organizacije počnejo, bo to šlo zelo na roke. To, kar je Pihler naredil, tega jaz ne bom počel. Preprosto vam bom povedal: vsak ima pravico do svojega mišljenja, to je pač mišljenje Boštjana Pihlerja. Resnično sem mu hvaležen za vse, kar smo skupaj naredili v prvih letih, tega, kar tam piše, pa mi res ni treba komentirati.«
Vseeno nam je povedal še, da ne skriva ničesar in da vse, kar počne, počne javno. »Na ta nivo pa se ne bom spuščal. Kdor to zna prebrati, bo med vrsticami prebral veliko,« pravi. Še več, zase pravi, da polena pod noge dobiva že 15 let, ni pa politik in ne potrebuje nekega javnega mnenja. »Delam od jutra do večera, nimam časa za družino. Počnem pa to, za kar verjamem, da je dobro, in to bom delal še naprej,« je jasen.
»Strel v koleno«
Kaj pa Pihler? »Žal mi je zanj, na neki način se mi smili. Ampak pri tej stvari mu res ne morem pomagati, to bo moral razčistiti sam pri sebi,« še pravi Uroš Macerl, ki jasno pove tudi, da bi on kot prejemnik nagrade ta denar lahko zapravil za potovanje ali avtomobil, ampak »tega ne boste doživeli«. »Uroš Macerl bo s tem denarjem počel dobre stvari, brez skrbi. Vsi bodo vedeli, kaj delamo, ampak tole pa je za Boštjana Pihlerja strel v koleno. Žal mi je, poskušal sem se z njim pogovarjati, z njim smo se dobili vsi glavni v Eko krogu. On ostaja tam, kjer je. Zadnjih pet let ga ni zraven, zdaj je prišel nazaj in ima ideje, s katerimi se ostali ne strinjajo. Komunikacija z njim je na nivoju tega zapisa. Žal je to izguba časa,« sklene predsednik Eko kroga.
