Obnovljeno domačijo so preluknjale skale

CELJE – Od Celja do Laškega vodi glavna cesta, ukleščena med Savinjo in hribovjem proti Anskemu vrhu (462 m). Območje velja za poplavno in plazovito. Zadnja hiša tik ob glavni cesti, preden se ta odcepi za Košnico, je obnovljena domačija Mojce Požek in Ivana Bubnjara. Bilo je v torek, nekaj po poldnevu, ko so s pobočja nad hišo prigrmele skale. To se ni zgodilo prvič. V preteklih letih so že padale po sosednjih hišah, a nikoli tako velike.

Ivan je bil na sprehodu, Mojca v službi

Težko bi rekli, da Mojca in Ivan nista pričakovala skalnatega dežja, saj skupaj z drugimi krajani na nevarnost opozarjata že leta in leta. Pa vendar ju je padec kamnine na njuno hišo zelo presenetil. V času dogodka na srečo nikogar ni bilo v hiši niti se nihče ni motovilil okoli objekta. »Bila sem v službi, zaposlena sem v celjskem Inposu, hči študira v Piranu. Sodelavec se je po naključju peljal mimo hiše in videl kamenje na cesti. Poklical me je in najprej dejal, da se prav nič ne šali, nato mi je opisoval, kaj se je zgodilo pri hiši, in rekel, naj grem čim prej domov,« pripoveduje Mojca. Ivan je bil takrat na sprehodu s psom, kakšnih 500 metrov stran. Ni mogel vedeti za skalnati plaz. Poklicala ga je Mojca. »Nameraval sem še malo ostati zunaj, tako mi je zdravnik svetoval. Takoj sem pohitel domov, pri hiši so že bili policisti in cestarji.« Mojca je razočarana nad ravnanjem policije, saj je niso obvestili, kaj se dogaja na njeni domačiji. Cestarji so sosede vpraševali, ali kdo tu stanuje. Potem so možje v modrem Mojci dejali, če kaj potrebuje, naj pride na policijsko postajo po zapisnik.

Tudi na cesto

Kamenje se je vsulo na cestišče pred hišo in tudi tu je bila prava sreča, da je nihče ni izkupil, saj je promet po večini gost, zlasti sredi dneva. Kamnita sila je močno poškodovala ostrešje s križnim nosilcem, vsaj polovico kritine bo treba zamenjati. Največja skala, ki meri kakšna dva kubična metra, se je zagozdila za hišo, med steno in škarpo pod travnatim pobočjem, po katerem je priletela. »Tako velika in težka je, da je ne bo mogoče odnesti. Morali jo bomo razbiti s kompresorjem. Strop v garaži, ki je prav tako poškodovan, bi rad uredil že te dni,« razmišlja Ivan. Ena od skal je zdrsela prek zgornje terase, kjer je prebila ograjo, naravnost na cesto. Na hiši so se zaradi silovitega sunka pojavile razpoke, na podstrešju zeva velika luknja. Sreča v nesreči je, da skale niso poškodovale bivalnega dela. Objekt bo pred zimo treba najprej zatesniti, nato pa celostno sanirati.

»Ne vemo še, kolikšna je škoda, cenilec si je le bežno ogledal in fotografiral. Sama bova morala financirati zasilno sanacijo, da vsaj mraz ne bo vdiral v notranjost. V službi so mi tudi obljubili pomoč,« še pove Mojca, ki komaj zadržuje gnev ob vprašanju, od kod se je vzelo skalovje in treščilo v objekt, obnovljen pred desetletjem. »Zdaj hiša stoji nekoliko više. Prej nam je voda tekla skozi okno, kadar so nastopile poplave. Vse od leta 2002 opozarjava pristojne, da je skalovje treba odstraniti, teren pa zamrežiti. Tudi ob pomoči krajevne skupnosti sva opozarjala, a do danes nimava odgovora. Bo res komu morala prileteti skala na glavo? Povedali so nama le to, da smo lastniki zemljišča in naj si sami pomagamo. Na Mestni občini Celje se je samo Iztok Uranjek zavzel za naju, angažiral je prostovoljce in gasilce s Pečovnika, ki so se tudi v torek zelo izkazali.«

Tukaj sta doma

Mnogi se vprašujejo, zakaj Požkova in Bubnjar vztrajata na svoji zemlji? Odgovarjata, da sta tukaj doma, tu je njun dom, skupaj sta že dobri dve desetletji, z njima je tudi Mojčina mati Ana, v hišo sta veliko vložila, z nadomestno gradnjo sta jo posodobila in dodatno zavarovala. Zakaj bi potlej odšla? Zavedata se, da bodo skale še vedno padale po naselju, dokler ne bo ustrezno sanirano in zavarovano pobočje nad domačijo. In bržčas sta se sprijaznila, da bosta od zavarovalnice, kjer imata zavarovano hišo, še naprej prejemala dopise, da pričakovane škode pač niso predmet zavarovanja.